Mate Bro, Magnifico, Jon Vitezič in celo MRFY v vrsti odličnjakov

Še predno se oglasi ubran gospelovski zborček, ki bo tokrat zapel le en standarden R&B-jevski refren, je občestu kristalno jasno, da gre za hit, ki bo to ostal za vedno. Groove je sila preprost, vse dokler nismo pozorni na tolkala, ki s preudarnim vstopi poskrbijo, da stvar zveni moško, moško in še z obilo občutka, seveda te iste vrste. Kitarski solo je prav tako za oceno: vražje odlično. Funka nam po zaslugi še vedno premalo slavnega Mateja Brodarja, vsestranskega muzika in avtorja, vse bolj pogosto pa iskrega solo jezdeca, za lep čas spet ne manjka! Kako dober komad (da sem semoral kar podpreti). Poletje je rešeno.

Najbrž nikoli ne bo povsem pojasnjeno, zakaj pojma šlag in šlager pri mariskomu izvabita enaka občutja, podobna tistim, ko jih doživlja mačka, medtem ko prede. Šlag je srbski izraz za smetano, šlager pa je nemški za priljubljeno, prej vedro koračniško popevko. Etimološko šlag in šlager nista sorodni besedi. Zimzelenemu Magnificu godi oznaka pevec šlagerjev. Čeprav bo prej držalo, da v južniih alpskih pokrajinah šlager pogosto enačimo z romantičnim popevkarskim navdihom, takim v slogu Julia Iglesisasa. A pustimo globalne širjave. Nekoč je šarmiral Boba Stefanović, nenadkriljiv šansonjer je bil Arsen Dedić, očarljiva mehkoba, ki jo zmore Magnifico, pa je naslednja v tej romantični vrsti. Korak po korak je bohotno zaranžiran, mogočno podprt z zvoki godal, izzivalno odpet, zato izzveni pomirjujoče. Kaj komu zapustijo prefinjene, a intrigantne jezikovne cvetke (čez vikend ali med vikednom; korak po korak ali korak za korakom?), naj nalašč ostane skrito. Režiserska senzibilnost Gregorja Vesela jepripadajočemu spotu namenila pravo mero žlahtnosti. In seveda, ta mikrofon!? AKG klasika D224E - kdo ga ne bi imel? No, vsi smo ali ga imamo pod tušem. Arsenov prijatelj Zoran Predin je zadovoljen. Privšek, Dejvi in Sepe in ta ekipa pa se, verjemite, nasmiha skupaj z nami.

Med množico tukajšnjih indie-pop poskusov ravno komad Padava močno dviguje kakovostno povprečje. Jon Vitezič, kantavtor z vedno bolj izrazito ustvarjalno ambicijo in utrjeno odersko prezenco, je ustvaril izjemen song. Pogum, ki ga je pri tem vodil, je zavidljiv. Najboljše nastane, ko (si) artist dovoli, da ga začne prehitevati, premagovati lastna kreatura. Priznajmo si, vsi bi bili radi mali Frankesteini. Jonov glas se po novem zdi čvrst in suveren. Pripovedni lok skladbe Padava je na vrhuncu resnično silovit, a tam ostane mamljiv, dokler produkcijski tok na mestu, kjer pričakujemo solo sekvenco, ni pametno skrčen. Elektronski drobir nasut pod njim je odlično izbran. Diskreten in sodobno razmišljujoč producent Peter Dekleva ne sme ostati neomenjen. Že res dolgo me ni prijelo, da bi sosede zbujal z nečim pridelanim v domačih logih.

Levjesrčni rokerji MRFY so v naravo prignali še svojo Helo, otvoritveno vižo marca izdanega albuma Helo. Začetno vsakdo pogleduje na levo, saj je bobnar izbral najbolj izviren tip svojega instrumentarija, kar ga je. Hkrati je potrdil tisti slavni izrek Milesa Davisa, ki je vedno ponavljal: "Brez dobrega bobnarja, ne moreš na oder". MRFYjev ritmaš je, dokazano, tudi brihten. Taborniška različica tosezonske zrelo-najstniške ljubezenski klasike pričakovano mami s pristnostjo in prepoznavnim mrfyjevskim preizkušanjem male dramske inferiornosti. Ker smo vsi odrasli vsaj malo (še vedno) po vtisom tovrstni šentflorjanskih travmic, bodo MRFY večno naši ljubljenčki.