Medene, sadne in čokoladne

1. GORILLAZ ft. PETER HOOK & GEORGIA – Aries

Gorillaz ali New Order ali oba skupaj? Uradno oba, dejansko pa je song Aries vrnitev New Order. In to presneto posrečena! Vodilna melodija ni ravno za med nesmrtne. Zato pa je splošno stanje blaženosti, pomešane z nostalgijo, ki jo za sabo pušča sodelovanje med virtualno garnituro Damona Albarna (ex Blur) in basistom pionirskega manchesterskega alter-electro-house benda New Order, prav navdušujoče. Dobrovoljne nasmehe (z obveznim, hm, tudi mi smo nekoč plesali do zore in še naprej) izziva tudi Honda, preimenovana v Fondo oziroma spomin na hipijevsko filmsko klasiko Goli v sedlu (Easy Rider). Vokal dodaja še Georgia, londonska bolj R&B kot le pop pevka, ki smo jo tud med singli omenjali nedavno. Hkrati Aries razkriva, kako ključna je bila Hookova vloga, tako pri New Order kot tudi pri njegovi predhodnici, to je še eni legendarni post-punkovski skupini Joy Division. O ekstra dimenziji, ki jo dodaja Albarn – pri čemer on zna, medtem ko originalni pevec New Order ni znal peti – lahko razpravljamo v neskončnost. Še kako primerno za čas izolacij. 

Ocena: 4

2. SLADICA ft. MARINA MARTENSSON – I Would Do (If I’d B U)

Lep in suveren groove. Vokalistka je zelo prepričljiva in to je dovolj, da sveža domača acid-jazzovska balada res zveni sveže. Še več. Marina Martensson s petjem ne prebija nobenih zidov (niti na višini niti v globini), se pa njena interpretacija nove uspešnice komb naših – nemara res – najboljših instrumentalistov brez zadržkov lahko označi kot zelo pridna, skrajno marljiva akcija. Vsa čast. Vesel sem tudi za basista Janija Haceta – le poglejte, kako zelo uživa. Naj spomnim, da je Hace podobne vaje uprizarjal že pred mnogimi leti z Mayo. A takrat so se zdele stvari še malce trše. Takrat sta z Mayo maraton tekla sama. Zdaj, zdaj ko pa sproščeno tabori z ekip’co, pa čeprav je vsak od njih v svojem kotu (mesta), je premikanje v bokih, kot ga narekuje Hace, živo in poželjivo. Mmmm, slastno. Kot sladica. xxx. 

Ocena: 5

3. LEON BRIDGES ft. JOHN MAYER – Inside Friend

Magičen song. Nekaj klasike zgodnjih Fleetwood Mac je v njem. Geslo je Albatross. Le pogluglajte. Še vedno mladi ameriški soul-pop – in še zelo plahi blues-rocker  prvak Leon Bridges je brihten muzik, da mu gre zavidati. A to ni vse. Bridgesova kolaboracija s še enim podobno slogovno usmerjenim in podobno razsvetljenim virtuozom pač ne more ponuditi česarkoli neokusnega. Inside Friend je vokalno perfektna raztopina celo novodobnega rapanja, ki iz soularskega naklona prehaja v zelo kratko, a skoraj čisto rockersko kadenco. Izjemno. Aha. En problema pa je vendarle očiten. Špas ne traja niti tri minute. Do začetka dolgega vročega poletja na/v lastni domačiji ga boste najbrž že nekako multiplicirali in spletli v daljšo kito. 

Ocena: 5

4. DRAKE – Toosie Slide

Doba, ko morajo influencerji pokazati domača zaklonišča, dosega vrhunec. Če kdaj, potem zdaj. Drakeu je bilo prihranjeno svojega mizarja bezati iz karantene in na hitrico pokupiti še pol lokalne  vrtnarije. Njegova marmornata palača že stoji. Dodati je bilo treba le še nekaj muzike za spremljavo in ples po domačih sobanah gre lahko na trg. Toosie Side v resnici ni tako zelo slab komad. Računajoč, da je bil izdan v, recimo, prisilnih razmerah, bi bil lahko še bolj bedast. Ko se zavemo, da najuspešnejši glasbenik zadnje dekade dvema uvodnima pseudo kiticama nima več kaj dodati, nas zmoti občuten padec blende. A tudi po dveh in pol minutah še kar vztrajamo s spremljanjem in sporadičnim ritmiziranjem, to je sinhornim prikimavanjem. Nagrada je zaključni ognjemet na terasi. Škoda, da samo na njegovi. Nove brihtne traperske račke.   

Ocena: 3