Michael Kiwanuka je spet zdrav in zato romantično raznežen

Po Kiwanukinih lanskih zdravstvenih težavav, ki so zamaknile izid njegovega petega albuma - Fudge bo naposled zunaj ob koncu meseca -, se izjemni londonski soul melanholik vrača v areno. Tale komad ni posebej inovativen, čeravno je lepota breztežnosti, ki jo ohranja kantavtorjev izraz tudi štirinajst let po prebojnem prvencu Home Again in fantastičnem nadaljevanju opusa z Love & Hate (2016), vpadljivo očarljiva. Le upati je, da se Michael Kiwanuka z novo celostno songovsko zbirko izkaže bolj, torej z bolj karaktertnimi in oblikovno prepogljivimi songi.

Tile Django Django se kar nekam skrivajo. Bend doma v Londonu deluje že skoraj dve desetletji in začetno je njihov izraz - še zlasti vokalni aranžmaji, pa tudi bazične forme songov - občutno bolj ambiciozno segal v območje art-rocka in neo-psihadeličnega pop-rocka. Single, ki najavlja šesti album skupine je bil posnet v odročnem Devonu, kot vokalista pa so Django Django tokrat uporabili lokalnega znaneža Maxa Popa. Njegovo sodelovanje s skupino, ki nima stalnega kadrovskega ustroja, je le eno izmed mnogih podobnih. Ob tem spomnim, da so Django Django glavni mikrofon na zadnjem albumu Off Planet, izdanem pred tremi leti, ponudili tudi slogovno vedno raznolikima pevkama Self-Esteem, kantavtorju Jacku Peñateju in katrijašicam Stealing Sheep. Aktualna Feel Alright je vodéna, učinek je načeloma udoben, za bolj zbrano publiko pa prej razočarajoč.

Nemara res drži, da bomo o 23-letni Londončanki v prihodnje slišali še veliko več. Pevkin glasek je mikaven, break-beat po tem napevom pa prav tako godi. Načeloma gre za bedroom produkcijo, torej za zvočni komplot, ki naj bi bil posnet kar v deški sobi. Se pa v Air Turns Blue, tako kot v njenem lanskem singlu Sea Song, dosleno lahko zazna tudi shoegazearski navdih. Dobrodošlica na sceno velja še eni prikupni pevki filipinskega rodu.