Mick Jagger je kot slavni kupé 500 SEC

Občuten premik v izrazu korejske DJ-ke in producentke. Peggy Gou, zdaj delujoča v Berlinu, je značilen zvončkast house beat ozaljšala. Pričujoči hitič je spoliran in pobrušen. Tudi dramaturgija komada Wo, man je v primerjavi z njenimi minulimi hiti nekolikanj bolj lahkotna in zato hitreje prebavljiva. Goujeva v sodelovanju s prelepo nigerijsko pop zvezdnico Ayro Starr iz klubov sili v beach-bare. Njen sloves fashionistke - glede na izbor opaženih outfitov - sicer bledi. A komad ni slab. Vseeno pa naj velja, da bo predlanski prvi album Peggy Gou (I Heard You) v svojem žanrskem razredu še dolgo veljal za enega najboljših ustvarjenih v tem desetletju.

Ko The Rolling Stones za navdih vzamejo Bastista Cadillac! Ha, prav zgleden beli R&B vmešan s pop rumenjake! Mick Jagger sijajno falsetno odpoje uvod. V tem času nas sentiment že zdavnaj preseli na stopnišče vrstne vile na 8th Street v Manhattanu, kjer je bil posnet video za klasiko Waiting On A Friend. Mlada hollywoodska zvezdnika kot glavna protagonista vihravega romantičnega pomenka sta v režierjevem in koreografovem konceptu nekaj med tistim, kar se pleše v videih benda Jungle in tisti, kako se giba v filmski franšizi Matrix. Zato pa toliko bolj izstopi svež vajb frontmana največjega rock benda vseh časov in njegovega pomožnega zborčka. Jagger je v bistvu ljubimčeva Meca 500 SEC (1990), za katero velja, da je po "1M prevožeih komaj dobro utečena".

Očitno noseča kanadska pop zvezdnica - in še prej odlična piska songov - se je z aktualno partituro malenkost bolj izrazito zgledovala po Billyju Joelu. A kljub temu, da je song On Wires izveden po Carlynem netipičnem kroju, je njeno petje in s tem temepratura celote spet vražje prepričljiva ali nalezljiva. Če se slučajno pripeti, da Carly Rae Jepsen neja časa ne bo na splegled, nam za dnevno in tudi še zgodnje večerno rabo ostaja njen odličen opus, ki v Evropi še kar ni dovolj cenjen.