Miha Kralj: LX – 60 let glasbenega ustvarjanja

Težko je verjeti, a prevzela me je pesem Moja generacija Korni grupe s Kornelijem Kovačem. Skladbo smo igrali s takratnim bendom MBT v motelu Jasnica, oni so že uporabljali orgle Hammond, ki imajo specifičen zvok, sam pa sem ta zvok iskal potem na klaviaturah Moog, Welson Syntex, Davolisint in Mellotron, ki sem jih dobil v italijanskem Monfalconeju. S kombinacijo teh instrumentov sem v tistem času dosegel res poseben, specifičen zvok, kar lahko slišite tudi v skladbah, kot je npr. Sezona senc zasedbe Prah, ki so imele specifiko tistega časa. Nato me je začelo zanašati v vesolje, saj so kmalu začele nastajati pesmi za album Andromeda, ki je bil potem izdan leta 1980. Za Jarreja sem slišal šele leta 1978, ko smo bili s Prahom na turneji v Nemčiji in mi je novinarka Neva Železnik dejala, da zvenim kot on, zato sem odšel in si kupil njegov album Equinoxe. A takrat je bila Andromeda že ustvarjena, z glasbo omenjenih glasbenikov pa sem se seznanil šele kasneje.

Z mislimi sem bil vedno nekje zgoraj v oblakih, nekajkrat pa sem bil tudi krepko na tleh, ko sem moral plačevati (še do nedavnega) kredite za te prelepe glasbene škatle – klaviature. Album Odyssey sem delal po pogovoru z mojimi takratnimi založniki RTB, gospodom Kovačičem. Dogovorila sva se, da nekaj ustvarim z novimi pridobitvami Roland Jupiter 8, sekvencerjema CSQ 100 in 600 ter ritem mašinama

CR 78 in TR 808, vse znamke Roland. Od prej sem že imel Polymoog in začelo se je potovanje, sanje in eksperimentiranje ponoči, vse do premnogih juter. Večere sem dolga leta nastopal v ljubljanski Emonski kleti, kjer sem preizkušal skladbe, ki sem jih ustvaril prejšnjo noč, gostje pa so jih poslušali kot na koncertu. Tako je nastal album in z njim tudi lepi naslovi. Tudi lepa dekleta so jih poslušala in komentirala, malo v Emonski kleti, malo pri meni doma v studiu.

Na albumu so na A-strani skladbe, ki sem jih posvetil Bledu, pletnarjem, okolici, naravi – več kot štirideset let sem namreč nastopal na Bledu. Tudi to je bil del mojega prelepega življenja in dolga leta hkrati preživetje. Hvaležen sem jim za neke vrste zaupanje, da sem se lahko razvijal, obenem pa turiste in tudi domačine lahko razveseljeval s svojo glasbo in zimzelenimi skladbami. Sem edini glasbenik, ki je tako dolgo nastopal na Bledu, tudi nedavno na lanski silvestrski večer. Skladbe so nastale v 90. letih, takrat sem tudi amatersko snemal s kamero, predvsem Bled in okolico, kar sem uporabil in združil s svojo glasbo. Na B-strani plošče pa so tudi skladbe s Pop delavnic, kjer sem pisal skladbe za nekatere pevke in pevce z mojimi besedili, ter moje samostojne pesmi, posnete z "vokoderjem", Vesoljske smeti in Zemlja kliče SOS. S tem albumom sem nekako zaključil staro obdobje z nekaterimi še neobjavljenimi pesmimi.

Gospod Martin Žvelc je zares pravo ime za te zadeve. Tu ne gre za spreminjanje glasbe, ampak za dvigovanje kakovosti posnetkov. Izvirna glasba je bila posneta z mojih avdiotrakov, danes pa se da z novimi pristopi, programi za mastering, narediti skoraj vse. Težava so bili ovitki, saj ni bilo več izvirnega materiala, za kar je, kot že pri prejšnjih vinilnih izdajah, poskrbel dolgoletni prijatelj in oblikovalec Tomaž Gorjup. Poskrbel je za skeniranje starega ovitka ter ga z modernejšo tehnologijo in vztrajno marljivostjo popravil, da je celo presegel raven originala.

Vsak umetnik je tudi raziskovalec. Čarobno je, ko nekaj uspe, da potem rezultati in novitete pokažejo nove poti. Pisanje pop glasbe in popevk je res morda nekoliko enostavno v primerjavi s scensko glasbo, kjer je treba upoštevati marsikaj, od slike pa do dramaturgije in izbire pravih instrumentov. Na srečo sem se ujel z režiserjem Matjažem Žbontarjem, ki me je vpeljal v tovrstno industrijo. Glasbo za Slike iz Sečuana sem delal s sampli in analognimi zvoki klasičnih instrumentov, ki sem jih sam sprogramiral ter združil z analogno-izvajalskim pristopom. V letih 1988–93 je nastalo veliko scenske glasbe, več kot sto skladb, nekatere so dolge tudi po 18 minut.

Tako kot napreduje tehnologija elektronskih glasbil, gre naprej tudi vse ostalo in za seboj pušča sledi – smeti. Nekatere stvari se da ponovno uporabiti, nekatere pa škodijo in nas lahko tudi uničijo. Znanstvena fantastika me je od nekdaj zanimala, že od takrat, ko se je začelo moje zanimanje za klaviature. Vse te posebne frekvence in zmožnosti elektronike ti dajo možnost, da skozi sanje doživljaš neslutena potovanja brez poživil. Seveda se moraš prepustiti, dovoliti sporočilom, da jih sprejmeš in če si pameten, jih zabeležiš. Če tega ne storiš, marsikatera ideja ne pride več nazaj ali pač v slabši kakovosti.

S Katarino Toš sva leta 1985 šokirala na Pop delavnici s skladbo Moški moški in zanimivim nastopom, posnetek obstaja na YouTubu. Imel sem željo po albumu, a so mi nekateri gospodje postavili pogoj, da bi nama pesmi pisali tudi drugi. Doživel sem podobno usodo kot pri Andromedi, saj naju je založba ZKP RTVL zavrnila. Ker sem imel takrat že svoj studio in precej pesmi, nisem pristal na tako izsiljevanje. Morda sem pa kaj zamudil, kdo ve? A že pravijo, da če vse narediš sam, da ne more biti kaj prida, če se malo pošalim (smeh).

Če verjameš v svojo glasbo, jo delaj kljub morebitnim negativnim odzivom. S tem se kališ in oblikuješ – nove poti pridejo same od sebe. V tej zvrsti glasbe se počutim kot raziskovalec, ker se moja avdio-video umetniška dejavnost od blizu dotika vrhunskih tehnologij, ki jih je treba razumeti, spoštovati in obvladovati. Presenečenja so na dosegu in rezultati tudi. Doživel sem tudi UI, ki je res čarobna, skoraj iluzija, a jo je treba uporabljati zgolj kot pripomoček. Velik uspeh se mi zdi, da sem doživel, kolikor sem, saj sem veliko noči prebedel v studiu in na odrih, bil tudi kdaj lačen. Se pa zavedam, da bo prišel tudi čas, ko bo treba počasi odnehati z nastopi, naredil pa bom še nekaj pesmi ali kak videospot. Včasih me prešine, da sem bil nekdaj kot v kameni dobi, kar se tiče opreme, a sem se v novem tisočletju spodobno moderniziral. Končujem šesti album, ki naj bi izšel letošnje poletje. Vse plošče ali zgoščenke lahko naročite preko moje spletne strani ali pa mi pišite preko Facebooka. Sicer pa lahko povem, da se poleti obeta večja zadeva, o kateri pa boste, vsi zainteresirani, pravočasno obveščeni.