Mike Williams: Najbolj divji žurerji tudi na Hrvaškem

23-letni Mike Williams, nizozemski didžej, ki je svojo glasbeno kariero začel še pred osnovno šolo, ko se je s svojimi spretnimi prsti sprehajal po klavirju. Kasneje, v najstništvu pa se je spoznal z DJ-janjem in ugotovil, da je to nekaj, česar se želi naučiti. Želja je bila tako velika, da se je s pomočjo DJ-jev, ki se med produciranjem snemajo, veščine naučil sam. 23-letnik se lahko pohvali z nastopom na enem najbolj obljudenih festivalov Tomorrowland in s festivalom Ultra Miami. Tokrat pa je svojo strast do glasbe razkazal tudi v ljubljanskem klubu Cirkus.

Kako bi primerjal nastope na velikih festivalih, kot sta Ultra ali Tomorrowland, z manjšimi nastopi, kot je bil ta v Ljubljani?

Je velika razlika. Občutek je popolnoma drugačen. Če je občinstvo veliko, če je pod teboj veliko ljudi, je lahko energija slabša kot v majhnem klubu. V klubih so ljudje lahko včasih veliko bolj energični. Tu pa je seveda tudi vreme, ki lahko na festivalih ponagaja.

Verjetno pa Dj-ji radi nastopajo tako na večjih prizoriščih kot tudi manjših, prav zato, ker je občutek popolnoma drugačen …

Ja, seveda. Velikokrat me vprašajo, kaj imam raje – klube ali festivale. Tega se niti ne da primerjati. Rad imam velika občinstva, a tudi klubi imajo svoj čar.

Kje se ti zdi, da je občinstvo najbolj divje?

V nekaterih državah so žurerji resnično divji. Na primer v Kanadi, na Japonskem, v Nemčiji, tudi Hrvaška zna biti zelo divja.

Bi lahko med festival izbral enega in tega razglasil za svojega najljubšega?

Lani sem bil na glavnem odru Tomorrowlanda. Zame je to bilo noro. Ko sem bil še veliko mlajši in sem šele začel s produkcijo glasbe in z DJ-janjem, sem sanjal o tem, da bi nastopal na tem odru. Enako velja za Ultro. Zelo si želim nastopati na festivalu EDC v Las Vegasu. Enkrat sem sicer tam že nastopal, a bi si želel ponoviti.

Z glasbo pa si povezan že nekaj časa. Že kot deček si igral klavir. Kdaj si spoznal, da bi raje postal DJ in ne samo klasičen glasbenik?

Mislim, da okoli 12. leta. Gledal sem YouTube videe. DJ-je, ki so se snemali, kako producirajo, a nisem vedel, kako vse skupaj poteka, kako narediš glasbo, kako programiraš, kako produciraš. Zato sem se nekako sam naučil vseh teh veščin.

Je bil kakšen poseben DJ, ki te je navdušil za ta hobi?

V tem času, ko sem se začel navduševati nad takšno glasbo, so bili na sceno Sander Van Doorn, Avicii je začenjal kariero – pesmi pred Levels, Hardwell je prihajal na glasbeno sceno. Teh umetnikov se zelo spominjam iz časa svojih začetkov.

Je v naboru tvojih nastopov kakšen tak, ki ti bo za vedno ostal v spominu?

Moj prvi Tomorrowland. Najbolj kul izkušnja pa je bila Ultra, kjer sem nastopal s Tiestom, ko me je povabil na glavni oder. Bile so le tri minute na odru, a si jih bom za vedno zapomnil. Glavni cilj pa je vedno bil, da bi imel svoj set na glavnem odru Ultre, kar se je zgodilo tri leta po nastopu s Tiestom, kar je izjemno.

Kako je na festivalih, kot je Tomorrowland, ko jih enkrat izkusiš iz zaodrja?

To je povsem drug svet. Za ljudi, ki nikoli niso v zaodrju in so vedno le pod odrom, bi lahko bil svet za odrom zelo velik. Ljudje delajo, tečejo okoli, jejo, se prevažajo okoli v golf avtomobilih in v resnici je zelo tiho. To sta dva povsem različna svetova, ločena z odrom.