Glasba

NAIT: Glasba kot najboljši način, kako zamrzniti čustva v času

Ljubljana, 01. 06. 2020 15.18 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Avtor

Boštjan Tušek

NAIT je nov glasbeni izraz pevca producenta, avtorja in videografa Jana Jenka, ki je po šestih letih sodelovanja v zasedbi Torul in štiriletnem premoru začel samostojno glasbeno ustvarjati. Premierno zdaj predstavljamo njegovo svežo skladbo Skin on Skin.

Jan Jenko, ki se zdaj predstavlja kot NAIT, je po Nietzschejevsko prepričan, da bi bilo življenje brez glasbe napaka. FOTO: TENT Film

Jan Jenko že od šolskih let uporablja različne izraze oblike svojih občutij in duševnih stanj. Kot pravi sam, je nekaj pevskega talenta podedoval po mami, saj je kot mladenič pel v francoskih in slovenskih zborih, pisal besedila tekom srednje šole, kjer je didžejal med odmori, nato pomagal pri komercialni plesno usmerjeni radijski postaji in bil tudi prejemnik študentskih nagrad za fotonatečaje. Vmes je našel čas še za izpopolnjevanje vokalne tehnike in med študijem na Nizozemskem začel delovati v zasedbi world :: within, zagotovo pa smo ga najbolje spoznali med leti 2010 in 2016, ko je bil prvi glas zasedbe Torul in z njimi izdal tri albume.

Po nekaj letih in kar nekaj demo posnetkih je končno pred nami njegovo samostojno glasbeno ustvarjanje pod imenom NAIT. "Nait se mi je zdela kot zanimiva kombinacija črk, ker imajo nekatere pesmi večerni, mirnejši vibe (night), lahko se interpretira tudi kot vitez (knight), v francoščini naitre pomeni pomlad oz. rojstvo, kar mi je tudi blizu. Preprosto, kratko, poenostavljeno, zapomnljivo, večslojno – kar upam, da mi bo del tega uspelo ujeti tudi z glasbo," razmišlja Jenko, ki zdaj predstavlja novo skladbo Skin on Skin.

"Peskovnik idej mora biti živ organizem, ki se spreminja in sledi navdihu." FOTO: TENT Film

"Če imaš glasbo res rad in ti predstavlja nenadomestljiv del življenja, ki te izpolnjuje, potem zelo težko izgine iz vsakdana. Od glasbe nisem nikoli pravzaprav odšel, morda je navzven izgledalo tako, dejansko pa sem zadnja leta namenil nadgradnji znanja o produkciji, sintezi zvokov, songwritingu, miksanju, snemanju ... Že od nekdaj se izražam skozi različne medije, ali je to fotografija, premikajoče se slike, slikanje. Glasba je najboljša droga, ki na najlepši možen način manipulira bit in telo. Tako kot bi se rad počutil, tako glasbo poslušam. Kot pravi Nietzsche – življenje brez glasbe bi bila napaka," je prepričan.

Zaenkrat ima pripravljenih šestnajst pesmi, nove pa nastajajo vsak teden. "Delam na tem, da bom konsistentno izdajal pesmi. Žanrsko se ne bom omejeval, večina pesmi bo imela sicer elektronski pridih, podžanri pa bodo različne podzvrsti popa. Nekatere pesmi imajo samo klavir z vokalom, spet druge s house vibeom, tretje bolj s filmskimi toni. Namen je, da se prepustim, odkrijem svoje vokalne meje (vse od opernega petja do screamov, falzetov ...) in z vsako pesmijo presenetim tudi sebe. Peskovnik idej mora biti živ organizem, ki se spreminja in sledi navdihu. Glasba se mi zdi še najboljši možen način, kako zamrzniti čustva v času. Ko bom star 70 let, upam, da bo to moj mali časovni stroj, ki me bo pomladil. Občutek imam, da lahko veliko dam, upam pa, da na poti najdem sočutnike. Verjamem, da bo single povezovala rdeča nit, saj grem težko iz sebe, upam pa da bo zanimiva pot, tako za poslušalce kot za mene. Šele sedaj se počutim zvočno suveren do te mere, da z veseljem delim kreacije," nam je razložil.

Jan si je že pred epidemijo "ustvaril svojo samoizolacijo" in pobegnil v Mehiko, kjer je dva meseca ustvarjal izključno samo glasbo, prvi mesec vsak dan po več kot deset ur. "Moral sem se malo umakniti, da sem se lahko osredotočil samo na glasbo. Saj ne, da mi v Sloveniji kaj podobnega ne bi uspelo, a potreboval sem kakšen projekt in distrakcijo manj. Tudi novo okolje ima svoj čar. Po vrnitvi sem bil rekalibriran z novimi rituali in nadaljeval z ustvarjanjem – tokrat ponovno – v kolektivni karanteni. Potreboval sem, da se svet vsaj za trenutek upočasni in poglej – uslišano. Dokončal sem nekaj osnutkov in glasbo začel predstavljati širšemu občinstvu. Še pred tem sem se boril z izgorelostjo, leto 2018 je terjalo svoj davek. Sam to poimenujem prekletstvo optimizma – verjamem, da smo sposobni zelo veliko, a prej ali slej spregledamo, da hodimo po sebi," je povedal samoreflektivno.

Za tematiko pesmi pravi, da je po večini življenjska, saj riše in opisuje z besedami, veliko da na besedne igre, oksimorone itd. "Ponavadi najprej nastane zvočna slika, ki ji kasneje dodam črke, ki še dodatno opišejo občutja. Dotikam se vsega, od osebnih bojev, kontrastnih razmišljanj, opisov situacij oz. zgodb, resničnih in namišljenih, kamorkoli me primarno popeljejo zvoki. Vse ustvajam s slušalkami, tako da je veliko podrobnosti prilagojenih prav za ta intimen način poslušanja. Poslužujem se tudi VR (virutal reality) prostorskega miksa, glas pa se odpravim posnet v pravi studio do prijateljev," nam je opisal vsebino pesmi in način dela.

Načrtuje tudi vizualizacije, videospote, saj si s tem služi svoj primarni kruh. "Razmišljal sem tudi v smeri, da bi posnel srednjemetražni film, ki bi večinoma stal na pesmih, kot nek 'showreel', a sem presodil, da bom šel raje počasi in korak za korakom, da ne strnem prevelike količine v eno datoteko," nam je še zaupal.

Upa, da bo čim prej možnost tudi za kak nastop v živo, saj je takrat pretok energije najmočnejši. "Če to ne bo možno, si želim, da bi si ljudje vzeli čas, si natočili kozarec vina, vzeli slušalke in se prepustili glasbi, da jih odpelje in zapelje. Najlepše darilo, za stotine ur, skoncentriranih v nekaj minut. Ko se bo situacija umirila, pa načrtujem, da do takrat izdam vsaj ducat pesmi, ki jih bom priredil za koncertni 'live act' večer z vizualizacijami, glasbenimi gosti in plesom do jutra. Objavil sem tudi že dva DJ seta, ki ju bom kmalu osvežil. Do takrat bi vse lepo povabil, da se prijavijo na newsletter na uradni spletni strani, kjer bodo lahko slišali pesmi, preden bodo na voljo na vseh streaming platformah," obljublja NAIT.