Ne preseneča, da FKA Twigs kategorizacijo formata razume po svoje

FKA TWIGS - Caprisongs

Nova predstava superodbite angleške art popevkarice ali pop futuristke ter IG-prvakinje je skrajno pomenljiva albumska partija. Ops. To ni album, pač pa zgolj mikstejp. Torej nekaj vmesnega, nekaj, česar ne gre pobarvati kot pevkino kapitalno delo. Kajti običajno je z mikstejpi tako, da so vsebinsko malce bolj samosvoji ali drzni. Medtem ko so izvajalčeve ali izvajalkine velike stvaritve bodisi bolj idejno in zvokovno spolirane, bolj marketinško podprte, ustvarjane z idejo, da bodo dosegle širši krog publike. Toda FKA Twigs ne bi bila to, kar je, če z svežo zbirko Caprisongs ne bi ustvarila domiselnega obrata. Po dveh albumskih izdajah, ki sta na trenutke zelo zahtevni poslušalski vaji, se FKA Twigs na Caprisongs občutno raje spogleduje z dancehallom, hyper popom, hiphopom, glitch in kič popom ipd. Konkretno to pomeni, da FKA Twigs ne izumlja novih zvarkov, sestavljenih iz le-teh, pač pa na svoj značilen in še vedno zelo ustvarjalen – tokrat tudi občutno mehkejši – način, kot smo bili vajeni, izziva prevzete vzorce. Nekaj komadov je takoj prepoznanih kot aktualni R&B. Taka sta oba dueta s slavnima soul pop prvokategornikoma The Weekndom in Danielom Casearjem (Tears In The Club in Carless). Hkrati pa nekaj nerodnosti ob visokih pričakovanjih nastopi, ko odkrijemo, v kaj je FKA Twigs zvabila, na primer do zdaj znano kot nepopustljivo radikalno kolegico Shygirl (song Papi Bones). Tako so najboljši trenutki s Carpisongs vendarle tisti najbolj čudaški in tudi po slogovni definiciji najbolj nebrzdani, kakršna sta Darjeeling (skupaj s soularko Jorjo Smith in grimarjem Unknown T-jem) in Honda, ki vključuje izvrstnega afroswingarja in drillarja Paja Salieuja. FKA Twigs je znova uspelo zintrigirati. A kljub temu naj velja opozorilo, da se je Carpisongsa bolje lotiti z nizkimi pričakovanji.

Ocena: 3,5