Nekoč je bila lady, po novem bo le zgaga

1. JESSE WARE – Spotlight

Nova dobra angleška funky-pop produkcija. Verjemite: če fotri nergajo, da je današnja muzika "vse-skup-en-pofl", pogrešajo ravno take. Take, ki bi bile lahko podobne številnim uspešnicam Sade, Simply Red in še mnogih podobnim otoškim solistom in skupinam, ki so krepile romantiko in brezskrbnost devetdesetih minulega veka. Jesse Ware je na svoji ne posebej dolgi glasbeni poti večkrat nakazala, da kani vsak čas prevzeti glavno vlogo v tej vsako pomlad bolj ogroženi vrsti. Njen glas in njena gracioznost sta koketirala s presečno množico med Sade Adu in Liso Stansfield, s katero sta si po videzu kar podobni. Rojstvo hčere je Londončanko po sijajnem debitantskem albumu Devotion (2012) upočasnilo – tudi šopek pevkinih nekaj zadnjih hitov je bil v povprečju skoraj preveč otožno-baladen. Spotlight pa je komad, ki je Warovo spet postavil na pravi tir, še prej na pravi vlak, ki je na pravem tiru. Celo malo pomigati z boki se ji je zahotelo. Pogumno. Pridna. Ej, ej, pa še to. Na 4.12 se izkaže, da je Jesse na rajži nekje čisto blizu nas. Opa, opa, mala je Evropa!

Ocena: 4,5

2. LADY GAGA – Stupid Love

To smo si zaslužili s triletnim čakanjem? Gagine stilske premutacije so mi bile sprva komaj užitne, poznejše so obetale celo več, kot pa je dalo že kar osladno objemanje evergreenov. A ravno ta pevkina razvojna faza je dvomljivcem dokazala, da gre za brihtno in muzikalno dovolj sposobno artistko, ki lahko prevlada v sleherni žanrski disciplini. Ko bi se Gagina diskretnost in eleganca le ohranili. Nista se. Tudi pamet se očitno ni več. Poletni "banger" ali pokalica ja, okus in trezna melodika pa ... Stara, pust je bil prejšnji konec tedna, sori, no. Ta nam bo vse poletje špikala ušesa. Kako grozno.

Ocena: 1,5

3. MRIGO & GHET ft. Emkej & Polona – Resno

Velenjska hip hop rampa je konstantno dvignjena. Potem ko sta Mrigo in Ghet lani prepričala z albumom Vse, je tu že nov Še. Že ob pogledu z Uršlje gore, kaj šele z Julijcev, bi se kaj hitro "tk" sklepalo, da na Še "ziher" ne bo nič pametnega. Ampak. Kdor po Velenju jame koplje, lahko pade kar nekaj podzemnih nadstropij nižje! Zato naj bo Resno. Ob vseh s Še je ta najboljši. Ghet prevzame vlogo uvodne kobilice. Lepo pohopsa vse kote opisovanega prostora, ki bo bržčas imel vsaj nekaj skupnega z bilijarom ljubezenskih ramerij. Gost Emkej je precej konkretnejši, a še vedno modro romantičen in spoštljiv. Stopi v ring Mrigo in vse metroseksualnosti je v trenutku konec. Vzpostavi se surov patriarhat, ki celo malo vleče na šovinizem, pa vendar ne. Kajti Mrigova strogost dami vendarle spoštljivo ponuja prednost in zadnjo odločilno potezo. Ker ta priložnosti ne zgrabi, situacija res postane Resna. Polonin refren bi bil nemara lahko bolj vitek in seksapilen. Ne pozabimo, z albuma Še. Dobr’.

Ocena: 3,5

4. JONAS BLUE & PALOMA FAITH – Mistakes

Londonski producent neposredne plesne dinamike Jonas Blue si je vokal za svojo lansko bombastiko v slogu naslovljeno Ritual izposodil glas Rite Ore. Stvari napredujejo v istem podžanrskem območju. Samo kot vmesno pojasnilo. Ta zvončkast izzven sicer basovsko mastnega in zelo suverenega osnovnega udarca je v zadnjih sezonah postal sinonim za slogovno oznako UK garage, pa čeprav je zvok tistega pra-UK-garagea svoje dni – to je bilo še pred pred parjenjem s tropical houseom – segal nekoliko dlje. Zdaj v Jonasov mikrofon energijo nalaga zdaj že izkušena soul-pop divica Paloma Faith. Da je londonski živ-žav kompleten, je soavtor melodije še MNEK, tudi sam udaren vokalist v številnih podobnih EDM kombinacijah. Čeprav opeva napake, ta Mistakes ni ravno napačna. Njen refren je vokalno obilen, in to je njen največji adut. Kaj lahko, da bo med poletnim butanjem v kafič-klubskih butaricah ali miksih desetin sorodnih popevk celo izstopala.

Ocena: 3