Kdo je bila Nena v 80. letih, v čem je danes drugačna, razen zrelih let, seveda?
Starost vsekakor igra pomembno vlogo, saj človek tekom let dobi veliko izkušenj, kar je seveda pomembno in tudi osrednja stvar, ki me razlikuje od Nene v mladih letih. Človek se sicer, po mojem mnenju, ne more popolnoma spremeniti, rodili pa smo se z določenimi nastavki. Tekom življenja se počasi učimo, iz dneva v dan, zbiramo izkušnje, katerih sadove potem lahko trajno uživamo. In to sem tudi ves čas delala, uživam v svojem življenju in se ne poskušam preveč ozirati nazaj, kako je bilo nekoč.

Zakaj se ljudje sicer radi nostalgično oziramo nazaj v 80. ali 90. leta in mislimo, da je bilo takrat vse boljše, najboljša glasba in podobno?
Morda zato, ker nekateri ljudje radi živijo v preteklosti, jaz pa sem bolj človek "tukaj in zdaj", pomembno mi je kaj je tukaj in kaj bo jutri. Sicer rada pokukam v preteklost, a to poglavje je že zaključeno in je za mano. S tem sem se pomirila. Rada pa sem in tja povem kakšno prigodo iz preteklosti, če me vprašajo otroci, ali pa se jih spominjamo z mojimi kolegi iz benda. A poudarjam, da raje živim tukaj in zdaj.

Nam poveste zgodbo o pesmi 99 Luftballons, ki je po več kot 40 letih še vedno vaša osrednja pesem in hkrati tista, ki jo ljudje najbolj želijo slišati?
Na vsak način je to lepa zgodba. Naš kitarist Carlo Karges je prišel na vajo v Berlin in mi podal listek ter mi dejal, da naj ga preberem. Na njem je bilo besedilo naše nove pesmi, ki me je popolnoma osupnilo. Takoj sem vedela, da je nekaj posebnega, da gre za posebno zgodbo, ki jo želim čim prej zapeti. Navdih pa je prišel, ko smo bili na koncertu Rolling Stonesov v Berlinu, Mick Jagger pa je na koncu koncerta spustil kup letečih balonov, ki so poleteli čez obzidje. Ta močna podoba pa nam je dala misliti, kaj se lahko zgodi, če pride do napačnega razumevanja, in da lahko praktično brez razloga pride tudi do vojn ali česa podobno groznega. Pesem 99 Luftballons je tako mišljena kot sporočilo miru in tako naj bi jo ljudje tudi razumeli. Bolj zanimiva plat tega pa je bila, da naša takratna založba ni hotela, da bi pesem izdali, a smo bili kot skupina prepričani, da bo to naš tretji singel. Njihov argument pa je bil, da tega ne smemo narediti, ker pesem ni dovolj komercialna in da sploh nima refrena. Ker naj bi vsaka velika uspešnica imela refren oz. del, ob katerem lahko ljudje pojejo, ta pa je nima. Dejansko smo se zamislili, a na koncu je obveljala naša in pesem je postala svetovni hit. Brez refrena. Še danes mi je to zelo smešno in je to anekdota, ki jo rada povem.
So vaše pesmi kot vaši otroci, so vam všeč vse enako ali nekatere bolj kot druge?
Odvisno od mojega trenutnega razpoloženja. Seveda ne morem igrati vseh pesmi, ki bi jih želela na vsakem koncertu, zato se vedno ravnam po občutku. Na enem nastopu so mi pomembne določene pesmi, na drugem povsem druge, torej se zadeve spreminjajo, ni pa koncerta, da ne bi zapela 99 Luftbalons, stare pesmi, kot so Leuchturm, Irgendwie, Irgendwo, Irgendwann, Nur Geträumt ... Še vedno mi vse te pesmi veliko pomenijo, so mi v veselje in jih imam rada. Nekatere so z mano ves čas, druge pa se menjajo iz leta v leto.

Kakšne občutke dobite na odru dandanes, kakšnih odzivov občinstva si želite, da ste srečni in zadovoljni?
Menim, da občinstvo nima kaj dosti opraviti s tem, da sem na odru srečna in zadovoljna. Kot umetnica moram iti na oder s srcem in pravo energijo, to je moja naloga, torej s pravim občutkom že pridem na oder. Potem pa je še posebej lepo, da ta radost, ta iskra preskoči, da se povežemo s publiko, največkrat pa se to zgodi, ko skupaj prepevamo. Gre za zelo srečne, tudi smešne trenutke, divje in rokerske, naši koncerti so precej raznoliki. Ko se povežemo, tako ljudje, ki pridejo, kot tudi skupina na odru, je želja, da se imamo skupaj kar najbolje. Ko vsi pojemo, plešemo in se smejimo, se mi zdi prav ljubek prizor in me osrečuje.
Kaj je najboljši nasvet, ki vam ga je kdo dal glede rokenrol življenja?
Nekoč sem se znašla pred koncertom v garderobi s Chrisom Jaggejem, Mickovim bratom, ki je bil z nami na turneji s svojim bendom. Skupaj smo preživeli veliko časa, velikokrat pa sem bila zraven, ko je bil Chris na telefonu s svojim bratom. Chris mu je razložil, da je na turneji z Neno, ter dejal, da veliko skačem na odru. Mick pa je mu odvrnil, da naj me lepo pozdravi in mi pove, da naj ne skačem preveč, saj to ni dobro za kolena (glasen smeh). Torej, najboljši nasvet, ki se ga še zdaj spomnim, je, da mi je Mick Jagger svetoval, naj ne skačem preveč na odru. Ni dobro za kolena. Z leti sem dojel, da je imel še kako prav.

Kaj vas osrečuje in kaj je za vas resnično bistvo življenja?
Pravi smisel življenja je zame biti srečna, kar pa lahko izvira samo iz moje notranjosti. Ko sem srečna, se tudi drugi ljudje odzovejo s podobno energijo. Če greste z nasmeškom po mestu, dobite nasmeške nazaj, če pa ste čemerni, pa dobite nazaj dolge obraze in nezadovoljstvo. Torej, vse je v naših rokah, naša odgovornost je, ali smo srečni ali ne. Pošiljam vam veliko ljubezni in vse dobro!
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.