SUPERM – SuperM – The 1st Mini Album
Tudi če sem odločno proti, moram normo upoštevati. In ta je problem, ni problematična le vsebina. Najbolj vplivna korejska glasbena zadruga SM Entertainment se je zagnala v eksperiment, ki mu ni para. Križati in še dodatno klonirati že tako super klonirane izbrane prvake najbolj izpostavljenih K-pop fantovskih bendov. Kot če bi se Joseph Mengele vmešal v šovbiznis. Zastrašujoče, res. SuperM je – da ne bo dvomov – super band. Super band je univerzalen naziv za glasbeno ekipo, ki jo sestavljajo že poprej uveljavljeni solist, če ne kar vodje lastnih uspešnih ansamblov. Zasedba SuperM šteje sedem duš. Te so prej ustvarjale v skupinah Shinee, Exo in NTC. Fantje so absolutno manekenski po videzu ter robotsko natrenirani pevci, raperji in plesalci. Do tu vse lepo in pogojno prav. Pripravili so jim nekaj komadov. Kdo jim jih je? SM Entertainment oziroma njihova vojska producentov. Pet najboljših songov so zapakirali na ta album. Dva dodatna indeksa predstavljata instrumentalni verziji uspešnic Jopping in I Can’t Stand The Rain. Na tem ploščku je sedem enot. Točno tako, kot veleva kataloški kroj korejskega pop albuma.
Že omenjena naslova sta močno epsko poudarjeni skladbi, ki poleg zvočno agresivne termike vključujeta tudi vrsto sinematičnih elementov. V nekaj segmentih se zdi, kot da poslušamo kak stranski produkt naših Laibachov. Deški vokali, s katerimi je zabeljena opisana platforma, so naporni. Samurajski značaj teh odzvanja nevrotično. Kontrast med korejščino in angleščino je le še za dodatno smešnico. Preostali songovski trojček 2 Fast, Super Car in No Manners je enako ultrašablonski. Morda bi s poslušanjem 2 Fast poskusil še kdaj ali pa raje ne?
To je frankensteinovski album z 0 % žmohta. Ne verjamem, da je bil na vrhu ameriške lestvice kadarkoli do zdaj slabši glasbeni zalogaj. Koma.
Ocena: 1,5
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.