No OFFENCE! s svarilno zgodbo o pogubni ljubezni napovedujejo tretji album

Vsi poznamo tragedijo o Ikarju. Očaran nad občutkom svobode in letenja je šel, navkljub opozorilom, predaleč in previsoko. Toplota sonca mu je stopila vosek na krilih, peresa so se razletela in Ikar je končal v morju. Svarilna zgodba, ki vleče vzporednice z usodno, pogubno ljubeznijo, o kateri pojemo v novem singlu. Ko si zaljubljen, je, kot da letiš. Toplina nove, intenzivne ljubezni pa lahko zaslepi um, da ne prepozna več nevarnosti prihajajočega nesrečnega konca.

Kot dosedanja dva, bo tudi tretji album neposreden, provokativen in družbeno udaren. Poleg melodičnih, melanholičnih pesmi o ljubezni na njem najdemo tudi pesmi, polne ostrih družbenih komentarjev, saj so povsod okoli nas vojne, korupcija, sovraštvo, uničevanje narave ... Občutek je, kot da vedno hitreje drvimo v prepad in skrajni čas je, da nekaj spremenimo. Od tukaj naslov "ni več smešno". Prav tako smo se člani benda znašli na tisti kočljivi točki odraščanja, ko se je treba vprašati, kakšen človek želiš biti in kako želiš živeti svoje življenje. To zna biti težko. To zna demoralizirati človeka, da se počuti kot klovn iz našega videospota, ki se ne zna več smejati. Takrat smo lahko hvaležni, če imamo prijatelje, ki nam priskočijo na pomoč, da skupaj najdemo kančke humorja in upanja v brezupnih situacijah. To se vidi tudi v videospotu, ki je navkljub tematiki usodne ljubezni, ki uniči človeka, precej 'goofy' (hecen).

Scenarij, režijo in montažo je prevzel naš pevec in kitarist Renato Zajc Švara, soustanovitelj videoprodukcije Koprodukcija Plus. Zaradi časovnih pritiskov in dopustniških časov je tokrat z njim sodelovala zelo majhna ekipa. Za kamero je stal kar tonski mojster benda (in vsestranski tehničar) Vito Drolec, masko klovna je ustvarila Lucija Krajnik, za barvno korekcijo pa je poskrbel mladi filmski ustvarjalec Aljaž Tepina, ki trenutno pripravlja svoj prvi celovečerec Vse po planu. Ideja za videospot je prišla iz naslova albuma "ni več smešno" – takoj smo pomislili na ironijo klovna, ki se ne zna več smejati. To bo tudi glavni vizualni motiv za celotno obdobje tretjega albuma. In čemu je nesrečen? Razbila se mu je šalčka, ki ima zanj očitno ogromno sentimentalno vrednost. To je seveda metafora za izgubljeno zvezo. Nato je sledila ideja, da videospot napolnimo še z drugimi predmeti, ki pa nosijo sentimentalno vrednost za člane benda. Tako se v videospotu pojavijo razna pisma, knjige, majice, igrice in druge stvari, ki so nam ostale od naših lastnih propadlih zvez. Bil je nekakšen način soočenja s preteklostjo in potencialnimi nepredelanimi travmami. V bistvu je bilo prav smešno (ha), ko smo nosili na set škatlo z vsemi temi spominki in se zavedali, da držimo v rokah fizično reprezentacijo naše čustvene prtljage.

Tretji album smo posneli s producentom Andreo F v njegovem studiu OceanSpiral na Tenerifih, kamor nas je povabil, ko je slišal demo posnetke skladb, ki smo jih pripravljali. To je bilo prvič, da smo se kot bend zaprli v studio za 13 zaporednih dni in skupaj živeli in ustvarjali. Najprej nas je bilo malo strah, da se bomo na koncu snemanja pobili med seboj, ampak k sreči zna Andrea ustvariti mirno in kreativno vzdušje, ki nas je samo še bolj povezalo. Prihajajoče pesmi so zrelostni napredek za bend. Zrasli smo kot glasbeniki, kar se pozna na albumu, ki deluje kot super povezana celota kljub žanrski raznolikosti pesmi. Na njem najdemo alt-pop hite, kot je Ikarus, pa tudi Nietovske himne, kot je Vsak dan je isti. Še posebej ponosni pa smo na 8-minutno rock opero Obupej, dokler si še mlad, ki skače med klasičnim punk rockom in hardcorom, vodi v nekakšen kabaret in se zaključi s podaljšanim tonom v slogu Adele. Je nekaj čisto novega za bend, ki je na prvem albumu presegel tri minute samo z eno pesmijo. Ostalih novosti pa zaenkrat še ne bi razkrili.

Zdaj "ni več smešno". Zdaj gre zares. Čutimo, da je čas, da se predstavimo širši publiki, in za razliko od prejšnjih obdobij imamo tokrat že vnaprej pripravljen cel album, da se lahko zdaj osredotočimo bolj na promocijo pesmi. Po novem imamo tudi TikTok oziroma ga dejansko začenjamo uporabljati, imeli bomo tematsko povezane spote, pripravljamo celo orkestralne različice nekaterih pesmi s prijateljem Nikom Kebrom ... Ni, da ni. Pa še ena novost je, in sicer, da je v dobrih šestih letih, odkar smo bend, prišlo do prve spremembe v postavi – dobili smo novega basista, ki je v bend vnesel svežo energijo in nov zagon.

Že od začetka benda imamo težave z opredelitvijo našega žanra. Melodic punk, alternative rock, power pop, pop punk, punk rock ... Naš pogled na svet in sporočilnost naših pesmi sta definitivno v skladu s punk držo, naša glasba pa ne vedno. Imamo sicer naboj kaotične energije, značilne za punk, predvsem v živo, vendar radi v pesmi vključimo še spevne pop melodije, ki jih lahko ljudje pojejo z nami, če tako želijo. Vendar tudi pop punk, najbolj speven med punk žanri, ki ga zastopajo Blink-182 in podobni, ne odraža najbolje našega ustvarjanja, saj v naši diskografiji najdeš tako pesmi z Nietovskim prizvokom, 30-sekundne hardcore komade, malo bolj eksperimentalne prijeme, npr. disko ritme, trap ritme, nepredvidljive zgradbe, akustične vložke z orkestrom ... Vedno pišemo za pesem samo po sebi, vedno imamo v mislih, kaj ona najbolj potrebuje, zato nas težko označiš z zgolj enim žanrom. V zadnji debati smo se odločili, da smo mešanica alternativnega popa, torej glasbe, ki združuje pop strukturo z bolj ostrimi ali podzemnimi vplivi, in, seveda, punka. Tako smo zaenkrat alt-pop punk. Morda pa si bomo v prihodnosti rekli kaj drugega.