Nova serenada benda MRFY

Začetek je posrečen. Gregor Strasbergrar ta lahko-Blur-ovski uvod odpoje izjemno suvereno. Nasledi ga malce po siddahrtinem baladnem kroju izveden korus. A kot ženski šepet izzveni odlično. Enako dopadljivo se ta spodvije pod glavni refren. Umirjena kitarska fraza, ki teče pod njima, Venero zavede v še en dodaten medžanrski gabarit. Vsi kontrasti se v novem ekstra-mini-maxi hitiču benda MRFY sčasoma poležejo, vse do konca pa se ne umirijo. Besedilo se zdi najprej zelo psihadelične vrste, sčasoma pa pristanemo v romantičnem komplotu. Serenada naj bo, serenada.

Španovina pop ikone ter funk energetika in raperja nemara ni tako veliko presenečenje kot ga predstavlja tradicionalnost njunega skupnega songa. Lahko bi se reklo tudi, da gre za eno božično pred vsemi številnimi, ki bodo izdani oktobra in novembra. Komad naj bi pritegnil s odktio svobonjaško razporeditvijo kitic in refrenov, a ker oboji ti niso ravno odlični in jim zaznavno manjka magnetizma, song izveni kar malo bogo, malodane malo brez veze.

Mehkoba pozavn in trobent v uvodu enega najboljših komadov z drugega albuma malde londonske neo-souularke privlačno celoto približajo dediščini slovitega kalifornijskega hitmakerja Burta Bacharacha. S tem se le še potrdi slogovna dinamika dolgometražnega dela The Art Of Loving. Olivia Dean je prikupna in z okusno mero predana ljubezenskim navdihom tako v korporativnem kot kulturnem okolju. Vsi atributi so za pohvalo.

Indie-pop tria Moonchild je nepredvidljiv. Lahko bi ga imenovali celo kalifornijsko neobremenjen neo-acid-jazz. Neobremenjen zato, ker tudi sicer tekstura songov Moonchild ni ravno vsakdanja, čeprav njihove harmonske kombinacije nikoli niso preveč kompleksne. Poseben značaj triu dodaja ta nepretenciozen glas Amber Navran. Še zlasti v novem hitu benda je to zelo očitno. Soul diva Jill Scott in izkušena alter-raperka Rapsody komadu Not Sorry ob koncu dodata precej nepričakovanega. Tako ta naposled izpade kot nekaj veselo improviziranega.