Novozelandska pop senzacija zavaja v mirnem tonu

LORDE – Solar Power

Zgodba o tretjem albumu pred osmimi leti zaslovele najstnice z Nove Zelandije ima dve plati. Glasbeno je Solar Power odlična zbirka. Melodije so dovolj značajske, zapete so predano, čeprav zelo na lahno, ženstveno, včasih kar mimobežno, vsekakor pa zelo sproščeno in uživaško. Aranžmaji ali orkestracije songov so kompleksne, toda tudi te brez pretiravanj. Lorde poslušalce namesto z modernim popom, ki ima veliko novodobne soulovske agresije, kar je bil zaščitni znak v preteklosti, zdaj nagovarja mehko, pravzaprav nas v pop gabaritih boža ali pa kar pestuje. Pevka in avtorica je izjemno premišljeno zadela točno v presek med dvema mikavnima skrajnostma. Ena od teh je dediščina Alanais Morissette in Dido, znanih pevk iz devetdesetih. Temu nasprotna je trendovska poetika à la Billie Eilish. Čeprav velika večina poslušalcev, pa naj jim Lorde prepeva v njihovi materinščini ali pač ne, verzov niti ne posluša in se s kontekstom, iz katerega so privreli, ne obremenjuje, primernejše spremljave za martinčkanje, kot je Solar Power, ta hip sploh ni. Pa saj je pojem wellness kot metafora in kot realnost na albumu omenjen večkrat. Celo folk napeva Dominoes in Fallen Fruit celoti prav krasno pristajata. Če pa malo globlje zavrtamo v logiko, ki se je oklepa Lordina poezija, se dober vtis malenkostno pokvari. A še vedno le malenkostno. Lorde o tegobah mladoletne zvezdnice prepeva kar malo po diagonali, kar malo poprek, malodane površno, včasih namenoma brez zveze. Za povrhu še izda, da to ni njena stvar, čeprav je. "Kr neki." V tem oziru vsebina Solar Power ni posebej kalibrirana. Dobri, res dobri komadi so še Mood Ring, Secrets from a Girl (Who’s Seen It All) ter singlični Stoned at the Nail Salon in naslovna. Vsebinsko središče, ki ga zaznamuje pesem Big Star – in to je ironično – pa je medtem povsem v slogu Taylor Swift. Lep album z nekaj težko razložljivimi posebnostmi, ki pa niti ne motijo.    

Ocena: 4