Ocena albuma po izboru Matjaža Ambrožiča, 6. del

SHURA – Forevher

Pred sedmimi leti je na angleško glasbeno prizorišče plaho stopila Shura. Njeni inteligentni, pa vendar lahkotni elektro pop songi so do danes ostali ekspresivno nasičeni, medtem ko harmonije, na katere prisega hči ruske igralke in angleškega filmarja, prej kot v simplificirano prihodnost sodijo v zlato dobo jazz-rocka izpred petih desetletij. Mimogrede, preverite opus še vedno delujoče ameriške zasedbe Steely Dan. Shura je s prvim albumom Nothing’s Real (2016) prevladujoči instantni pop srenji dala vetra. Takrat sem Shurino delo ovenčal z naslovom Album leta. Zelo razvneto je (bilo) tudi na njenih koncertnih nastopih. Zdaj je svež Shurin drugi album. Ta je po zvoku še vedno čvrst in obenem zvedavo romantičen, po avtoričinem izvedbenem entuziazmu pa zaznavno bolj blag od predhodnika. Punca je zaljubljena – tu je glavni razlog za več izlite melanholije in zasanjanosti. A tudi v primežu ljubezenskega napoja 28-letna Londončanka (ops, po novem Newyorčanka!, za selitev iz ljubezni gre, op. a.) zveni skrajno prepričljivo. Ne oziraje se na modne pop iskre in vse ostale zvezdne utrinke, se Shura upravičeno vnovič priporoča. Super plata.

Ocena: 4