Parvani Violet predlaga seanso z desetimi songi

Ker album, podobno kot knjiga, velja za precej precej več kot zbirka vtisov oziroma songov ali črtic, je tudi sled, ki nam ga z takim delom zapušča umetnik, vse kaj drugega kot le še en postanek pri začetnem, hipnem vplogledu. Parvani Violet se s Simboli, svojo prvo krepko, vsebinsko in oblikovno, izdajo takoj sme uvrstiti med zrele in razgledane artiste, artiste z ambicijo, nemenom in iskro idejo. Simboli že veljajo za naše največje senzualno nu-soul bogastvo. Spremljajoča definicija pop izraza, ki ga razvija Parvani Violet, naj kar ostaja še ezoterični trap. Med, Orfej in Obljuba so skrivnostno-čudaške, senzualne popevke, ki jih je širši glasbeni prostor že spoznal. Tris sestavlja jedro Simbolov. Do tega nas povedejo, najprej Vudu, ki je smelo vigujast, sicer ogranski, a vendar tudi trap napev, in zvočno močnejši Dotik, ki pa je vseeno izzveni kot prikupno- sramežljiva revijalna balada. Dotik hkrati potrdi, da smo zagrizli v ježka, ki gre z nami domov, pa tudi če se bo treba privezati na vrata pekarne. Vsi poznamo to nevidno silo, mar ne. Čutnost, sladkoba, romantika, astrologija, male prikrite pregrehe - vse to se razcveti z izjemno Poet, skladbo, ki ima obilo volumna v ozdadju, a zaradi pripovedne dinamike uspe ohraniti lebdeče, pravzaprav metuljasto vzdušje. Te dopolni tudi namensko kar malo zablurani vstop vokalnega gosta 3K-ja. Omenjena komada odkrivata tudi razmerje, s katerim je Parvani Violet (aka Veronika Steiner) premišljeno povezala songe, ki sta jih ji pomaga ustvariti dva producenta: Kevin Koradin z rokovskimi koreninami in primorskih navdihom, in Žiga Pavlovič - Pafko, ki v ljubljanskem studiju stalno gosti hiphoparje in elektronike. Poudarjeno traperski je Faux Fur, song, ki Parvanin prvenec Simboli diskretno že povabi proti zadnjim dejanjem seanse. Ta bi lahko razdelila tudi generacije. Kajti mariskdo bo na Simbolih pogrešal bolj udaren vokal prvopodpisane. Pa saj tudi ikonska Erykah Badu, pionirka nu-soula, s svojim glasom nikoli ni prerezala prav nič. A tu na vrsto pride izkušnja, ki jo Parvani Violet ponudi na svojih nastopih v živo. Tam se stvari veličastno premešajo, kajti "divica" Parvani Violet, tako zelo podobno navidezno povsem zasanjani Kali Uchis, publiko zlahka omami tudi s svojim glasom. In z violino. In z vpadljivim modnim okusom. Če mi je pevkin in avtoričin nalezljiv, resnično magičen pogled, že z drobcem vraž(je)vernosti sploh dovoljeno posebej omenjati. Album z zgodovinsko težo. In kaj pravijo karte o naslednjem?