Parvani Violet z novo pesmijo o grenkobi, ki je ni treba pogoltniti

Pevka Parvani Violet je oboževalcem poslala svežo pesem z naslovom Kavna usedlina. Seveda smo preverili, kakšno kavo pije in kdo jo je podučil, kaj kavna usedlina pravzaprav pomeni.

"Rada pijem turško, da se lahko zazrem v usedlino, to mi je všeč. Večinoma se ravnam po intuiciji. Delno pa je zaslužena tudi saga o Harryju Potterju! Spomnim se prizora, ko so se zazrli v kavno usedlino in takrat sem si rekla, da bom tudi jaz prerokovala iz nje," je hudomušno povedala Parvani.

Pesem sprva vzbudi občutek čistosti in miline, se pa razvije v Parvanino najbolj iskreno in neposredno čustveno izpoved. Gre za sprejemanje razkroja določenega odnosa in ponovni vzbrst iz pepela. Sprva nežna in nato ognjevita Kavna usedlina nas spremlja skozi popotovanje, kjer se na svojevrstne načine soočamo z grenkobo, potem ko je bila vsa opojna sladkoba že spita. "Jaz ne začenjam, znam pa končat!" je kronski dragulj pesmi, ki nas spomni, da nam vsega grenkega, ki ostane na koncu, ni treba z muko pogoltniti: "Usedlina gre v kompost!"

Parvani se je podpisala pod melodijo, besedilo in aranžma pesmi, v kateri je odigrala tudi klavir in violine, medtem ko je skladbo zvočno oblikoval Žiga Pavlovič - Pafko. Kavna usedlina je sonično naslikana paleta vokalnih folk elementov, zvokov narave in pogovorov ob kavi, obdanih z romantičnim osrednjim motivom violin in dud ter končne kantavtorske čustvene izpovedi.

"Zaključne prizore v videospotu je navdihnil italijanski film La Dolce Vita. Ker je kulten, sem želela dati ta pridih tudi pesmi – nor, a lep pridih," je povedala pevka o nastanku videospota.

Tudi tokrat je ostala zvesta svoji izraziti vizualni identiteti; videospot s slikovitim imaginarijem je bil posnet v Arboretumu, in sicer s celovito žensko ekipo (Ela Mimi Pirnar, Ana Hladnik, Kristina Klemenčič in Mia Maglica) ter umetniškim soustvarjalcem Anžetom Korenjakom, ki je v videospotu tudi igral. Slike so prepredene z elementi 19. stoletja, ki oživijo v moderni preobleki ter se v počasnih posnetkih poigravajo z evforičnimi prizori – z vrhuncem v fontani, s čimer se je Parvani poklonila ikoničnemu prizoru Fellinijevega filma La Dolce Vita.