Glasba

Patetico se po desetletju vračajo z novim albumom

Ljubljana, 20. 06. 2026 08.00 pred enim dnevom 3 min branja 4

Patetico

Skupina Patetico se je na slovenski glasbeni sceni uveljavila leta 2003 s svojim značilnim mešanjem jazza s popularno glasbo in vokalom Nike Perunović. Po kar desetletnem premoru in nekaj menjavah v zasedbi se četverica vrača s tretjim albumom, ki so ga poimenovali Armadilo. Devet pesmi na plošči poleg glasbe odlikujejo besedila, ki vse skupaj zavijejo v čutno celoto.

Po desetih letih predstavljate nov album, ki ste ga naslovili Armadilo. Od kod naslov in kaj pomeni?

Naslov izhaja iz rime 'ne se spet zapret kot armadilo v svoj oklep' in je prišel popolnoma spontano iz ponavljajočih se okoliščin. Armadilove značilnosti spominjajo na trdoživost jazz glasbenika, v rimi, kjer se je znašel, pa je Nika uvidela, da ponavlja tiste negativne vzorce v življenju, s katerimi ne moreš nikakor osebnostno zrasti, saj se vrtiš v krogu.

Skupina Patetico je po desetih letih izdala tretji album.
Skupina Patetico je po desetih letih izdala tretji album.
FOTO: Dejan Bulut

Minilo je kar 10 let od zadnjega albuma. Kaj ste počeli v tem času in kako dolgo je nastajala vaša tretja plošča?

Leta 2018 je Nika na festival Arsana komaj prišla na oder visoko noseča in tako se je začela materinska pavza. Ko smo želeli ustvarjati naprej, je prišlo obdobje korone, ki za koncertne glasbenike ni bilo spodbudno. Zatem nas je zapustil bobnar Ciril Sem, ampak je bila želja po nadaljnjem ustvarjanju še zelo prisotna, zato smo k sodelovanju povabili Janeza Gabriča. Zadnja menjava, ki nas je skoraj ustavila, je bila zamenjava Dejana Berdena za klavirjem, ki ga je nadomestil Arsenije Krstić, tudi avtor večine aranžmajev na novem albumu. Plošča Armadilo je nastajala konec zime in spomladi leta 2025, nakar smo se odpravili v studio RTV Maribor in jo posneli.

Pravite, da so rdeča nit albuma ljubezen in zgodbe o človeku v vsej svoji ranljivosti in lepoti. Od kod navdih za opisane zgodbe? So resnične in morda med njimi kakšna celo avtobiografska?

Težko pišeš iskreno o nečem, česar ne čutiš, vsaj v najmanj obrtniški fazi, ko moraš iz sebe spustiti le sebe. Zato je v tem projektu veliko resničnega in avtobiografskega, vseeno pa ostaja zraven zavedanje, da ne delamo le zase in da je treba projekt zapakirati v nek kontekst. Besede so kar skrbno izbrane, saj stanujejo v nas in nas predstavljajo.

Nika Perunović ni le vokalistka, temveč tudi tekstopiska.
Nika Perunović ni le vokalistka, temveč tudi tekstopiska.
FOTO: Dejan Bulut

Besedila so v slovenščini. Vi se najverjetneje ne strinjate s trditvijo, da je v slovenskem jeziku težko pisati, ker ni tako speven jezik kot na primer angleščina?

Zares se ne strinjamo, saj spevnost nastane z ritmičnimi poudarki, rimami ipd., zato se s tem nikdar nismo obremenjevali ali še manj omejevali. Na začetku so vsi kritizirali Nikino nerazločno petje, se spraševali, v katerem jeziku poje, in hkrati hvalili besedila, kar nam je dalo vedeti, da jezik nima meja, ko gre za iskreno ustvarjanje.

Glede na to, da živimo in ustvarjamo v Sloveniji, zaenkrat ne razmišljamo o tujih besedilih, želimo, da s svojim jezikom zastopamo našo kulturo in državo, najbolj pa si želimo obiskati slovenske zamejce, ki živijo daleč stran – v Avstraliji, Argentini ali Kanadi, in jih malce pobožati v domačem jeziku.

Glasbeni izraz ostaja mešanica jazza in popularne glasbe, začinjena z značilnim vokalom Nike Perunović. Kako nastajajo vaše pesmi in kakšen je vaš delovni proces? Nastajajo najprej besedila in nato glasba ali obratno?

Pesmi so skozi obdobja različno nastajale: prvi projekt je v celoti sestavljen iz glasbenih priredb znanih in tradicionalnih pesmi, ki jih je izbral in prevedel Rok Vilčnik. Drugi projekt so Rokova besedila, ki so nastala najprej, nakar smo različni, tudi zunanji, avtorji prispevali melodije. Zadnji projekt pa je povsem naš; besedila so v večini Nikina in nekaj Rokovih, glasbo pa smo prispevali le člani zasedbe. Pri Nikinih skladbah navadno besedilo in melodija nastajata vzajemno, včasih ne ve, kaj je bilo prej, včasih posluša melodijo tako dolgo, da ji sama pove, o čem gre, in včasih obratno.

Patetico so: vokalistka Nika Perunović, pianist Arsenije Krstić, basist Tadej Kampl in bobnar Janez Gabrič.
Patetico so: vokalistka Nika Perunović, pianist Arsenije Krstić, basist Tadej Kampl in bobnar Janez Gabrič.
FOTO: Dejan Bulut

Glasba in besedila se skozi vseh devet pesmi čudovito dopolnjujejo in prepletajo. Sami ste dejali, da ste z njim dosegli cilj, in sicer besedi patetika vrniti plemenit pomen. Kaj plemenitega je za vas v patetiki?

Hvala! Predvsem to, da se nad njo ne zgražamo samo zato, ker obstaja in kako močno ime ima. Morda gre za senčno stran človeka, zraven katere se zaveš, kaj zares meri srečo, in razumljena tako je nujno potrebna.

Ste se dela na albumu lotili namensko in si rekli, da je čas za nekaj novega ali se je v obdobju 10 let pač nabralo toliko novega materiala, da ste se odločili, da ga združite na albumu?

Prvotni načrt je bil snemanje singla Leze mi ljubezen v srce, medtem pa so nastajale nove pesmi in smo se odločili, da gremo raje posnet kar cel album, če že gremo v studio, tudi čas je že bil za nov program. Tako da skladbe so nastajale ves čas, ampak smo se odločili, da iščemo aktualno inspiracijo in malo pozabimo preteklost.

Pat Metheny ostaja jazzovska modna špica

Jan Oblak in Olga Danilović naj bi se kmalu razveselila rojstva otroka

KOMENTARJI4

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

flojdi
20. 06. 2026 21.53
To pa moram slišat.
Definbahija
20. 06. 2026 13.20
Đeksoni so nazaj 👏🏼👏🏼 Sam kej k današnja instant modelkalupirana mladina bo prezrla njihovo kvalitwto
Lovec na mušice
20. 06. 2026 09.57
Pri skupini Patetiko sem dosegel osebni rekord v hitrosti utišanja, ko se njihove pesmi predvajajo na avtoradiu.
flojdi
20. 06. 2026 21.55
..men to rata pr janu etcccccccc
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1763