Pazite, komu namenjate oznako legenda

SERGIO MENDES – In The Key Of Joy

Kje začeti pri tako bogati biografiji in še bogatejšem opusu? Sergio Mendes je na valovih popularnosti uspešno surfal že takoj po tem, ko je newyorška jazzovska scena pred sedmimi desetletji prevzela bossa novo. In še preden se je v poznih šestdesetih letih vzpostavila moda z oznako MPB – música popular brasileira. Avtor brazilske popevkarske superklasike Mas Que Nada sicer ni Mendes, pač pa Jorge Ben Jor. Toda ta slavni song v izvedbi Mendesove zasedbe Brasil 66 je tisti, ki poleg bossa nova evergreena Girl From Ipanema (letnik 1962) še danes najbolj slikovito spomni na copacabanske igrivosti. Zdaj 79-letni Sergio Mendes je kmalu zatem pristal v Kaliforniji, kjer je začenši s Herbom Alpertom in drugimi pred pol stoletja ustoličil latin-disco. Za vse komaj osivele, sicer pa še spodobne plesanja dolgo v noč je klasika Mendesov briljantni album Brasilerio iz leta 1992, ki je bilo ovenčan tudi z grammyjem. Za vse mlajše pa naj velja priporočilo, naj se oklepajo krepostnega niza veseljaških akordov, zbranih prav v tem najnovejšem poglavju, to je na šestdesetem albumu brazilske legende – naslovljene malček bolj milenijsko – In The Key Of Joy. Tu stvari švigajo lahkotno. Latino pop v najbolj sproščeni, pa vendar v zelo kalorični obliki. Sem ter tja nastopi kaka pomična sinkopa, ki radost pod soncem nameni tudi neučakanim instrumentalistom. A silnih kompozicijskih komplikacij ni, saj je osnovni narativni tok mehko funkoiden. Po bossa nova standardih, pač. Tudi vokali niso naporni. Značilni ženski zborček je pričakovano ves čas na preži in zmore amortizirati vsako, čeprav le občasno rapersko prepotentnost, ko bi se lahko pojavila. Pa se niti ne. Vseh dvanajst novih komadov na pričujočem albumu stremi k enemu samemu cilju – obstanku na območju neizmerne sreče.

Ocena: 4,5