Patrik Prelec skladbo Iluzija opisuje kot odraz sodobnega stanja duha, v katerem se razum in čustva nenehno zapletajo v konflikt. Kot pravi sam, je Iluzija pesem o tem, kako privlačne so lahko neresnice in zakaj se jim je včasih tako težko odpovedati.
Končna zvočna podoba je bila oblikovana v Londonu, kjer je master prevzel priznani producent Nick Burchall. "Danes sem veliko bolj osredotočen in samozavesten v tem, kar delam. V prejšnjih projektih sem iskal svoj glas, zdaj ga uporabljam. Iluzija je korak naprej – bolj direktna, bolj drzna in brez kompromisov," je povedal Prelec.
Snemanje videospota je nepričakovano postalo del zgodbe same skladbe. Prvi poskus snemanja na Hrvaškem je ustavila orkanska burja, ki je zaprla Krški most in 15-člansko ekipo za več ur zadržala na poti. Snemanje je bilo prestavljeno, napetost pa je s tem le še rasla. Dva tedna kasneje jih je pričakala nova lokacija: razvpit hotel Haludovo v Malinski. Kraj, ki ima med domačini sloves prostora, kjer se dogajajo čudne stvari. In ekipa jih je začutila. Šepeti v praznih hodnikih, nenavadni zvoki, utripajoče luči. Snemalec se je sredi hodnika ustavil, prepričan, da sliši glasove.
Zakaj naslov Iluzija? Kaj ti osebno pomeni ta beseda in kako se odraža v pesmi?
Iluzija je stanje, v katerem danes živi ogromno ljudi. Vemo, da nekaj ni res, pa si to vseeno želimo verjeti. Pesem točno to zagrabi – konflikt med razumom in čustvi. Nisem je želel olepševati, hotel sem, da zveni nevarno privlačno.
V skladbi je čutiti zmedo, notranje potrese in močno privlačnost. Kako je pesem nastajala?
Iluzijo sem napisal v približno desetih minutah. Brez premišljevanja, brez popravljanja. Še isti dan sem posnetek poslal Boštjanu Pertinaču, naslednji dan smo že imeli demo. To je bil eden tistih redkih trenutkov, ko veš, da imaš nekaj posebnega.
Če bi poslušalcem ob tej skladbi sporočil eno stvar – kaj bi to bilo?
Naj si upajo pogledati resnici v oči. Iluzije so lepe in lahko jih uporabimo kot gorivo za drajv, ampak resnica je tista, ki se je moramo zavedati.
Za sabo imaš že več samostojnih skladb, prej pa si ustvarjal tudi v zasedbi Jastrebi. Kako vidiš svojo pot in v čem je Iluzija drugačna?
Danes sem veliko bolj osredotočen in samozavesten v tem, kar delam. V prejšnjih projektih sem iskal svoj glas, zdaj ga uporabljam. Iluzija je korak naprej – bolj direktna, bolj drzna in brez kompromisov.
Snemanje videospota je spremljala skoraj filmska drama – zaprt most, orkanska burja in hotel. Kako si doživel to izkušnjo?
Iskreno, vse je delovalo, kot da snemanje sploh ne bi smelo uspeti – vse nas je malo stisnilo. Zaprt most, burja, čakanje ... Ko smo končno snemali v hotelu, je bilo jasno, da ta spot ne bo običajen, saj takoj začutiš prostorsko iluzijo.
Hotel Haludovo ima sloves kraja, kjer straši. Si doživel kaj, česar ne znaš razložiti?
Naš snemalec Timi se je sredi hodnika nenadoma ustavil. Vsi smo ga videli od daleč in se spraševali, kaj se dogaja. Kasneje je povedal, da je najprej mislil, da nekdo šepeta. Razložil si je z vetrom, ampak občutek je ostal. In ko občutek ostane, veš, da nekaj ni čisto običajno. Od tistega trenutka naprej ni bil več iste volje.
Se ti zdi, da je zgodba pesmi na neki točki začela živeti tudi v resničnem svetu?
Absolutno. Iluzija ni ostala samo pesem. Med snemanjem se je začela dogajati tudi v realnosti. To je tisti trenutek, ko se umetnost in življenje prekrivata.
Zvok skladbe je dobil končno podobo v Londonu pri producentu Nicku Burchallu. Kaj ti je to sodelovanje prineslo?
London je pesmi dal težo in širino. Nick Burchall je natančno vedel, kaj skladba potrebuje, in jo dvignil na raven, ki sem si jo predstavljal. Ta zvok jasno kaže, kam grem – brez lokalnih omejitev.
Kako bi v treh besedah opisal svojo glasbeno pot do danes? Kaj lahko pričakujemo naprej?
Osredotočeno. Iskreno. Brez strahu. Kar prihaja, bo še bolj intenzivno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.