Na pogled že samo ime Phuturoid cika na prihodnost, kakšna je zgodba za imenom?
Ime za projekt sem iskal dobesedno skoraj eno leto, praktično celotno fazo nastajanja same glasbe. Spisanih sem imel okoli štirideset imen, saj kot vemo, že vse obstaja. Ko misliš, da si našel super ime, preveriš na spletu in vidiš, da obstaja s tem imenom na primer nek bend iz Urugvaja. Ime Phuturoid sem si izmislil, zato za njim ni neposrednega pomena. Zato tudi ne obstaja bend kot bend, saj sem edino tako lahko prišel do kul imena. Beseda, ki ne obstaja in nima pomena.
Si one-man band, gre za koronski projekt, kako si zastavil zadevo oz. kako jo dojemaš?
V bandu smo trije. Jaz in moja dva alter ega (smeh). Torej boben, bas in kitara! Vsi trije pojemo, vsak od nas ima svojo "štimo". Več o tem, ko pride album. Drži, da gre za koronski projekt. Med prvim zaprtjem sem poleg popivanja in čakanja na odprtje veliko igral kitaro. Kitarske riffe sem imel narejene že nekaj let nazaj, posnete na telefonu. To sem preigraval iz dneva v dan in pilil. Nato sem se v nekem trenutku odločil, da to strnem v ploščo. Zakaj pa ne? Ko se je izvedelo, da bomo zaprti še nekaj časa, sem izkoristil tudi to in se zadeve lotil karseda profesionalno. Začel sem sestavljati riffe, delati aranžmaje in sestavljati koščke mozaika. Pri snemanju sem za pomoč prosil Petra Dimnika (klaviaturist pri Avven, kitarist/klaviaturist/avtor Shadow Universe) in tonskega tehnika pri Noctiferia, ki mi je pomagal narediti celostno predprodukcijo v njegovem studiu. Kasneje sva se odločila, da bo na plošči odigral tudi vse sinte in sample. S tem je dodal širši spekter samemu zvoku in začrtal nove smernice pri Phuturoid za naprej, za kar mu je Phuturoid neizmerno hvaležen.
Tudi po zvoku prvega singla Away With You zadeva deluje nekoliko bolj elektronska, kar sploh ni slabo, obenem pa glasbi ne manjka tako šusa kot nežnejših melodičnih pejsažev?
Za prvi singel sem nalašč izbral pesem, ki najbolj izstopa na plošči, ta bo vsebovala sedem pesmi. Vsaka skladba je svoj podžanr znotraj modernega metal žanra. Žanri se torej prepletajo znotraj samih pesmi. Niti dve si nista podobni. Sam sem totalni oboževalec elektronike (techno, trance, drum'n'bass, breakbeat) in dotični sampli so tudi na plošči, če ne v intru, pa v kakem prehodnem delu posamezne pesmi. Vedno sem bil zagovornik, da metal in jezna elektronika gresta skupaj in da se ju da lepo kombinirati. Kar se na albumu sliši, tudi zato sem dal naslov Free Heavy (svobodno in težko), kar nosi dvojni pomen tako v sami glasbi kot tudi v besedilih.
Ti je lažje, če si sam svoj šef (v videospotu ti delata družbo alter ega) in imaš več svobode ali je po svoje težje, ker je samo na tebi toliko več odgovornosti in najbrž tudi dela, da prideš do želenih rezultatov?
Ko si svoj šef, ni lažje. Še težje pa je, če imaš zraven dva alter ega, eden je egomanijak, drugi pa bipolarni shizofrenik. In shajati s tema dvema je zelo težko. Ne rečem, da nista zelo kreativno talentirana osebka, a kot vemo iz izkušenj, so egotriperji in psihični pacienti težak zalogaj za sodelovanje. V videospotu nastopamo vsi trije kot bend. Čeprav je to moj solo projekt, je tukaj tudi bend. Kar je težko razložiti običajnim ljudem. Lahko rečem, da kot trojica pacientov delujemo zelo dobro, smo kot celota (smeh).
Si tudi v besedilih naredil odmik od tematik, ki si jih obdeloval v Noctiferii, navsedanje si vmes postal družinski človek, koliko so tovrstne zadeve in koronska kriza vplivale na tvoje dojemanje in razumevanje sveta ter posledično na prelivanje tega v glasbo in besedila?
Korona nas je vse z**bala. Ene bolj, druge manj. Sam na svet gledam kot realist, torej nisem optimist. Sem se pa navadil prilagajati spremembam v življenju. Sam sem imel med zaprtjem države na razpolago veliko časa tako zase, za družino kot tudi za kreativo. Koncept za Phuturoid je bil narejen v koronskem času. Besedila so osebno izpovedna, Phuturoid je osebek z razcepljeno osebnostno motnjo. Ne dopušča prostora ostalim osebnostim in zrcali osebnostne motnje sodobne družbe. Z njimi se spopadajo ljudje iz celotnega spektra inteligentnosti. Živimo v egocentričnem stoletju. En "jaz" ni več dovolj za preživetje.
Bi rekel, da v Phuturoid izražaš drugo plat, ki jo v Noctiferii ne moreš, navsedanje si tam večinoma jezen, metalsko temačen, kakršen je tudi vokal, tokrat si morda tudi malce mehkejši, nekako bolj človeški, kako ti to vidiš?
Pri Noctiferiji sem bil jezen, temačen in družbeno kritičen. Pri Phuturoid sem psihopat. Phuturoid je patologija narcisoidnega psihopata. Mnogi ljudje danes trpijo za egomanijo. Le majhen odstotek ljudi se zaveda svojega spremljevalca. Prepričani so, da z njimi ni nič narobe. Vsi ostali so čudni. Phuturoid ima zastrupljeno kognicijo, čustvovanje, nadzor nad impulzi in motnjo v psihi. S tem ustvarja neskončni cikel razcepljanja. Nastane kaos, zvok norosti. Shizofrene misli. Splošna groteskna zmeda krikov na pomoč. A vendar znotraj vsega slišimo enotnost, slišimo harmonijo, ki z besom pričara simbiozo.
Naslov prvenca, ki izide 22. maja pri Nika records, bo Free Heavy, torej še verjameš v založbe, albume?
Verjamem v glasbo in vesolje. Vse ostalo je minljivo. Naslednje vprašanje.
Kakšen je koncept albuma, ga boš promoviral po Sloveniji?
V glasbi intonacija postane terapija, ritem pa zdravilo. Na tem sloni moj koncept. Album je mišljen kot orodje za okrevanje. Glasba osvobaja! Promoviral ga bom tako v Sloveniji kot tudi v tujini.
Noctiferia je nazadnje ponudila ploščo Reforma "tribute to Laibach", sicer migate in vadite, julija ste napovedani za Metal Days, nastajajo novi komadi, snujete album?
Z Noctiferio vadimo, se družimo in načrtujemo snemanje novih pesmi, morda že letos čez poletje. Veselimo se festivalov Metal Days in Exit. Napoveduje se še nekaj koncertov, a velikih načrtov ne kujemo, saj živimo v nepredvidljivem obdobju in vsega hudega še ni konec. Bomo videli.
