Po lanskem marčevskem koncertu v ljubljanskih Stožicah je sarajevska zasedba Plavi orkestar v prestolnici spet prepletla nostalgijo svojih številnih uspešnic iz več kot 40-letne kariere s hrepenenjem po nekih drugih, bolj romantičnih in bolj enostavnih časih iz obdobja nekdanje skupne domovine.

Koncert so odprli s skladbo Azra, nadaljevali pa z Djevojka iz snova. Loša je že na začetku hudomušno priznal, da je nekoliko "na slabem glasu", četudi je to njegovo klasično opravičilo, ki ga ima pred občinstvom na velikih koncertih. Njihova prva skladba Gujo, vrati se sega v leto 1983, 62-letni Loša pa je občinstvo spomnil na čas izpred več kot štirih desetletij, ko je pripomnil: "Katastrofa, koliko smo že stari!" Sledili sta še Kad ti ljubav ime prozove in Straže, s katerima je skupina občinstvo popeljala v pozna devetdeseta.
Pred skladbo Sačuvaj zadnji ples za mene se je Loša ustavil pri romantiki iz nekih drugih časov. "Kaj pa časi, ko je bila romantika, se spomni kdo romantike, do konca 80. let nikoli ni bilo alfa samcev in mačo moških?" je pomenljivo vprašal in požel odzive občinstva. Sledila je pesem Ti si moja sudbina, nato pa se je koncert za trenutek spremenil v zabavno igro med odrom in dvorano. Loša je v slogu Freddieja Mercuryja začel vzklikati "eeoo, rampampampam", občinstvo pa je njegove glasovne domislice z navdušenjem ponavljalo. "Mi smo najmanj ambiciozni bend v regiji, imamo pavze po 7 do 10 let," je hudomušno pripomnil.

Skladba (R)evolucija, ki so jo na albumu posneli v sodelovanju z Dubioza kolektivom, je kritika na račun današnjega časa in prepričanja, da se bo revolucija zgodila kar prek Facebooka. Po klasiki Fa fa fašista pa je pevec občinstvu potarnal, da mu lastni spletni posnetki niso najbolj pri srcu: "strašno, ko se gledam in poslušam na videih po internetu, mi je vedno nerodno, tako kot mi bo nocoj, če bom naletel na kakšen posnetek." Na odru mu je družbo delala uigrana ritmična sekcija bratov Ćeremida (Ćera I in Ćera II), za poseben zvočni pečat pa je poskrbel tudi gost na solokitari Robert Pikl, ki ga občinstvo pozna po sodelovanju z Magnificom in njegovo zasedbo Manouche.
Vrhunec nostalgičnega dela večera sta prinesli klasika Lovac i košuta ter trenutek, ko je Loša skladbo Dan ljubezni namenil Urši iz občinstva. Pesem, ki jo poznajo številne generacije, je na mah prevzela vso dvorano. Obiskovalci so jo od prvega do zadnjega verza prepevali na ves glas, kar je bil obenem dokaz, kako občinstvo dobro pozna enega največjih slovenskih popevkarskih hitov vseh časov.

Ko se je koncert bližal uradnemu zaključku, se je tempo še stopnjeval. Zvrstile so se Od rođendana do rođendana, Bolje biti pijan nego star, Sava tiho teče, Ako su to samo bile laži, Zelene su bile oči te in seveda najstniška himna Suada. Vsaka naslednja uspešnica je sprožila nov val prepevanja, ploskanja z rokami v zraku in vsesplošnega rajanja. Loša je dejal, da nima kaj prida glasu, ima pa talent in da poje s srcem, kar je zagotovo nekaj, kar se je kazalo celoten večer, seveda ob odlični izvedbi preostale trojice na odru.
Sledil je še dodatek ter rajanje do zgodnjih ur, Plavi orkestar pa tudi po več kot 40 letih ostaja vrhunski bend, ki zna pričarati energijo, nostalgijo in nepozabne trenutke. Hkrati pa v dveh urah nanizajo toliko uspešnic, da lahko ljudje tričetrt pesmi odpojejo od začetka do konca. Do konca leta jih lahko v Sloveniji ujamete samo še enkrat, silvestrovanje pa bodo popestrili v Dubrovniku.








































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.