Poletna poslušalnica, 1. del

Predstavitve (ocene) štirih pop hitov:

Liam Gallagher – The River (Why Me, Why Not?)

Naj bo. Tudi take potrebujemo, čeprav drži, da manj jih je, bolje je. Nov rockovski 'butn-butn' nekdanjega pevca legendarnega brit-pop benda Oasis ni posebej inspirativen. Pesem pokonci drži trivialen plemenski ritem, piskanje nikoli posebej nadarjenega vokalista je, pošteno rečeno, brezvezno, izrazitejše melodije ni od nikoder. Nekaj malega te se utrne v refrenu. A to za soliden rockovski hit ni dovolj. So pa zato na planem značilni Gallagherjeva jeza in aroganca ter duh prepotentnih devetdesetih, ki sodobnega sveta dandanes niti ne zanima več. Liam je preprosto ostal zadaj, kajti njegovi žuganje parlamentarcem in filozofski pozivi kolateralnim žrtvam zavožene socialne politike k vstaji so skrajno patetični. In ne želite si pristanka v deprivilegiranem Burnageu na robu Manchestra. City, Manchester City je pa – da ne bo pomote – izjemna nogometna ekipa.

Taylor Swift – You Need To Calm Down

Zelo pogosta praksa je, da se vrnitev popevkarske superzvezde zrežira tako, da ta predstavi igriv, hudomušen ali kar malo tepčkast komad ali dva. Taktika ni sporna, kajti bistvo komercialnega načrta je mobilizacija mlajše publike. Dobrih 83 milijonov sledilcev na Twitterju in 119 milijonov Taylorjinih sledilcev na Instagramu bo ostalo. Dodati je treba nove! Zelo nadarjena in medijsko spretna Taylor Swift, ki zadnje desetletje vztraja med peterico (če ne kar trojico) najbolj priljubljenih med vsemi, ni bilo na spregled dlje kot leto in pol. Njen novi sedmi album Lover, ki bo zunaj konec avgusta, po definiciji razmer nosi precejšnje breme. Že relativni neuspeh tega bi vselej samozavestno artistko potisnil v nezavidljiv položaj. Skupaj z njim pa ne nazadnje tudi ideje o univerzalni enakosti in lahkotnosti bivanja, ki jih Swiftova promovira, še zlasti v tem videu. Ta v osnovi podpira zelo ceneno melodijo, ki je vseeno vokalno, pa tudi sicer produkcijsko nadgrajena zelo dosledno. Rezultat, ki ga ponuja You Need to Calm Down (Moraš se umiriti), je poskočna bombastika, katere značaj je namigu iz naslova povsem nasprotna. Dobro nas mede, kaj. Taylor Swift je bistra punca.

Tomas March & Batista Cadillac – Neviden (Ali veš, da me ljubiš?)

Super! Lahkoten domač funky groove, in to zelo spodobne sorte – kooooončno! Krivci zanj so trije: Thomas March (Tomaž Marič) in Batista Cadillac (Urban Lutman in Matija Koritnik). Po tempu, melodiji in vizualnosti predstavljeni v pripadajočem videu gre za značilno slovensko presečno množico med Happy, hitovsko totalitarko Pharrella Williamsa iz leta 2013 (oziroma 2014), in še eno, še eno bolj ostro. Druga bi bila lahko Freestyler, komad, ki ga je pred dvajsetimi leti špricnil finski hip hop in breakbeat kolektiv Bomfunk MC’s. Zanimivo, da je Freestyler letos dobil svežo video različico, ki je bila za belgijskega naročnika posneta v Beogradu. A gremo z navdušenjem nazaj k za zdaj še vse preveč nevidnemu, tj. po krivici spregledanemu Nevidnemu. Song ima vse atribute dobre, kalorične ter sončno-sočne poletne uspešnice. Edino, kar pogrešam, in to je obenem ključni razlog, zaradi katerega bo Neviden še lep čas ali pa kar za vedno bolj komaj opažen, je vokalna interpretacija. Bluzovsko siva je. V tej je slišati vse razen navdušenja, veselja, gorečnosti, dobre volje, radosti in kar je še teh prvin, ki nas poletno vzdignejo. Več veselja ne bi bilo odveč. Še več. Komplet bi bil lahko veliko bolj vpadljiv in seksi. Seksi? Da ni to za slovenstvo še nekaj pregrešnega? Morda. A kakorkoli. Ta komad imam začuda zelo rad, saj vztrajno vabi na ples.

P. S.: Tisti 17-sekundni kader s plešočim vratarjem se mi kljub temu zdi občutno predolg.

Klinac ft. Elon – Korak ispred

Drži kot pribito. Jok in stok okrog tega, da se danes proizvaja čudna in plehka in trapasta muzika, je otročarija. S primerom Klinac se razprava lahko konča po hitrem postopku. Stvari so jasne, kratke, muzikalično nasičene. Mladi in zelo karizmatični Banjalučan je z albumom U noći, ki je bil predstavljen že februarja, praktično z enim sami zamahom pokoril vso regijo. Med vsemi komadi pa je prvi lahko edino Korak ispred - Koraj spredaj. Ta je nevarno nalezljiv. In vse je povedano, razloženo in odobreno bliskovito hitro. Verz V rokavu imam asa je prvi magnet, drugi, še močnejši od prvega, je genialno sikopiran vstop v tretji in hkrati najslajši faktor privlačnosti – to pa je kot britev oster hip hop ritem, ki ima žlahto v electru, v housu ipd. Klinac se s skoraj petimi milijoni uživačev youtubovske predstavitve uspešnice Korak ispred dokončno dogovori v manj kot pol minute – taki dosežki so nedvomno vredni zlate medalje. Sicer pa: trap, über alles! Itak.

ALBUM TEDNA

Lewsi Capaldi – Divinely Uninspired To A Hellish Extent

Meteorski vzpon škotskega popevkarja je ovenčala njegova prva albumska predstava. Glasovne sposobnosti 22-letnika so nesporne. Ta svoj tenor za šalo lahko spravi blizu omejitev, ki jih je njega dni postavil Joe Cocker. Res je, da se bomo zaradi mladeničeve mlečnosti o dejanski vrednosti minule trditve lahko pogovarjali šele po tem, ko bodo za njim tri, štiri desetletja brutalnega veseljačenja. A za zdaj simpatičnemu Lewisu Capaldiju kaže naravnost odlično. Globalno slavo je skoraj že ujel. Za zdaj se mu, kakopak, najbolj nasmiha doma. Bruises je tista viža, ki je pred dvema letoma glasbeniku odprla vrata v svetovno areno. Zrela in krepostna glasovna izpoved se je dotaknila desetin milijonov poslušalcev. Čeprav se avtorji in obenem izvajalci podobnega tipa po premiernih uspehih svojih balad nato hitijo lotevati še drugih songovskih oblik, se je Capaldi presenetljivo zadržal pri preverjenem vzorcu. Klavirske, včasih kitarske balade, in to bo to. Dinamika njegovega debitantskega albuma je resnično skromna, komaj zaznavna. Zdi se, kot da je pušeljc tudi lirično nič kaj posebej razburljivih komadov, ki jih Capaldi ponuja na delu Divinely Uninspired To A Hellish Extent, že izkusil tako sušo kot tudi pozebo. Vse se sliši enako, mama mia! A presenečenj tu še ni konec. Album se je maja brez naprezanj zavihtel na vrh britanske lestvice, se tam zadržal, zatem je njegova prisotnost upešala, minuli teden pa se znova okrepila – Capaldi je spet no.1. Njegov prvenec bo ob koncu koledarskega leta med tremi najbolj donosnimi evropskimi glasbenimi izdelki z letnico 2019! Na Adele smo že skoraj pozabili, na poudarjeno čustveno prepevanje otožnih generičnih songov ne. Brez dvoma sta Capaldiju s prvima celournima paketoma, izdanima v preteklih mesecih, pomagala tudi njegova najbližja glasbena sorodnika, ne pa tudi vrstnika Tom Walker in Rag’n’Bone Man.