Poletna poslušalnica, 6. del

DOMEN DON HOLC – Getting High with You

Se gremo izbiranje najboljšega slovenskega komada tega poletja? Žvižg – zdaj! A igre je že kar takoj lahko konec! Kitarist indie benda Koala Voice jo je pametno skrenil po svoje. Izvil se je song, ki vas bo prevzel. Domen Holc tudi za v prihodnje napoveduje marsikaj zanimivega, toda lahko se pripeti, da bo pripovedna moč pesmi Getting High with You, predvsem pa Holčev izvajalski super-cool naklon, vznemirjal še dolgo, dolgo. Holc si je sicer bazo za ta hitič, vsaj sumi se tako, izposodil na proslavljenem albumu Tunnel of Love (1987), na katerem Bruce Springsteen vsaj v dva songa vstopa zelo podobno. A nič zato. Saj se tudi Holčevi sodobniki, na primer Norvežan Boy Pablo, stvari lotevajo enako sproščeno, če ne kar hudomušno. Mirna plovba, ki jo je začrtal mladi roker, naj le traja. Morda pa bo pričujoča mojstrovina hkrati začetek celo novega poglavlja v slovenski glasbeni zgodovini. Ne bi bilo napak. Priklon in čista petka!

ocena: 5

SWAE LEE ft. DRAKE – Won’t Be Late

Pa saj že zamuja! Pričakovati je bilo, da se bo trap prvak in polovica proslavljenega bratskega dvojca Rae Sremmurd podvizal prej, to je takoj po nastopu v Madonnini uspešnici Crave. Ta je bila bleda. Sicer pa Madonna ni več relevantna, itak. Njen zadnji album Madame X je skupaj s komadom Crave že zdavnaj padel z vseh lestev, to je lestvic. Swae Lee je počakal na bolj zanesljivega marektinškega vlačilca – Drake pač ima svoj zadnji album Care Package suvereno na vrhu ameriške lojtre. A proč od modrovanj o trženjskih uslugah in kontra uslugah. Ta komad je še kar spodobna in prijetna mehko-traparija. Hipnotično rapanje-petje ni moteče, dopadljive pa so tudi jazzovske in afrobeatovske sekvence, posute vmes. Swae Lee se pri rosnih štiriindvajsetih stilsko še malo išče, toda trenutek, ko bo potrjeno med najboljšimi, ni daleč.

Ocena: 3

PVRIS – Hallucinations

Odličen bend so tile Pvris. Res, da se po dveh pomenljivih albumih – zadnji All We Know of Heaven, All We Need of Hell je izšel pred dvema letoma – vračajo z uspešnico, ki ni nič drugega kot strukturna in zvočna hiperudarnost. Spevna v refrenu, sicer pa ukrojena tako, da sluhovode neprizanesljivo napolni ter poslušalčevo glavo hipno dvigne. Ameriška zasedba (v osnovi je ta trio), ki je posebna tudi med živim nastopom – zelo priporočam! – je izvorno metalsko-punkovska, toda z leti je njihov zvok vse bolj in bolj obdan z okusno sintetiko. Zato Pvris večkrat všečno zadonijo. Znano je, da je odštekana pevka ter kitaristka in klavituristka Lynn Gunn zelo predana razmišljanjem o paranormalnem in okultnem. Očitno Pvris tudi v tem pogledu veliko stavijo prav na ta song, saj kaka halucinacija več onostranske stvari le približa. Nov rafal Pvris-ekplozij je že tu.

Ocena: 4

GORGON CITY – There for You

Za razumevanje opusa angleškega produkcijskega dvojca niti ne potrebujemo posebnega ključa. Mistični uvod ter nato histeričen skok v refrensko razodetje – vse to podpira oster techno-pop ritem. Vseeno pa imata Gorgon City spodobnost, da v špici slehernega komada ne zblaznita v prvotno nakazano agresijo, pač pa to polikata do navdušujoče mehkobe, skorajda transcedentalne blaženosti. Nekaj podobnega je pred dvajsetimi, sicer na malenkost drugačni, manj popovski osnovi, počel nemški trans-majster Paul Van Dyk. Kakorkoli. Angelski vokali, ki si jih Gorgon City izposojata pri različnih pevkah, ob tem odigrajo bistveno vlogo. In ko bi se zdelo, da smo se njunega vzorca že zdavnaj naveličali, se Londončana znova podvizata tako, da povodenj plesno-bangerskega podžanra, ki mu pravimo UK-garage, spet kar malo pogrešamo.

Ocena: 3