Poletno sapo že razpihuje tudi nov dolenjski indie bend De Vu

Chillwave z dolenjske strani. Na mah prikupno. Ker ima Ema Neža Bošnjak tako zelo nalezljiv angelski glas, se zdi muzikalnost De vu skoraj breztežnostna, izvajalska vaja kvinteta pa nekaj povsem organskega in ustvarjena brez kančka napora. S tabo bi use, seveda, lahko vabi tudi v ritmično občutno bolj drveči shoegaze, ali pa shoegaze s tistega nežnega območja, kjer neomadeževano kraljestvo ostaja opus angleškega benda Cocteau Twins. De Vu bi pozneje zagotovo raje prištel slednjemu. Pa saj tudi poetika, vključno z repetitivnim refren(čk)om, namiguje na to. Komaj verjetno je, da De Vu delujejo samo nekaj mesecev. Kar pomeni, da smo resnično priče prvim korakom in prvim atmosferskim zamahom v prihodnosti nemara velikega imena indie-popa. So cute.

Varno, a udarno. Spet. Maroon 5 se po nekaj nedelavnih sezonah avgusta vračajo. Na izstopni točki čaka osmi album nemara največjih komercialistov med ameriškimi pop-rockerji. Lasvegačani se tudi tokrat kažejo kot popolno spolirani in zvenijo perfektno. Že s tem songom je na dlani, da bo tudi ta namenska, če ne kar naklepna zaslužkarska operacija uspešna. Dejansko pa se Maroon 5 z All Night oprijemajo klasičnega disco obrazca. Kalifornijec Mayer Hawthorne ali njegov bend Tuxedo je najlažja, to pomeni najbližja iztočnica, ko se pogovarjamo o referenčnem spektru, ki zeva iz ozadja tega napeva. Lahko bi ga označili tudi kot radioljubni balast hollywoodske vrste. In kdo je mična dama, ki nastopa v filmčku? To je Behati Prinsloo, soproga Adama Levina, frontmana in glave benda Maroon 5. Morda pa je prav ona naročnica 165-ih sekund svežega disca. In mož ji je ustregel. Zgledno.

Anti-rojalisti poskakujejo, preostali pa si z rokami pokrivajo ušesa. Ker Kneecap glasbeno niso kaj prida, to kompenzirajo z nabrušenim polit-prop bajonetom. Severnoirski, recimo da še najbolj, hiphop bend v verzih razvija radikalno bojevitost in povzdiguje irsko nacionalistično paradigmo. Mozey je producent drum'n'bass ritmike, v tem primeru pa pridruženi član belfaške ekipe. Kneecap so bili nedavno sodno preganjani, saj so na enem izmed koncertov razvili zastavo Hezbolaha ter s to gesto namignil, da Britanci oziroma unionisti z irskimi dušami svinjajo v stilu, ki ga žal lahko trenutno opazujemo tudi v tragičnem konfliktu na Bližnjem vzhodu. Če se ljudje ne razumejo, je štala, če pa k temu prispeva še muzka, pa je ta še večja. Vedno velja upati na mir. Ali pa na čimprejšnji prevrat, morda kar na revolucijo?

Švedski garažarji s problematiziranjem legalizacije bivanja načeloma ne pleteničijo. Kontekst, na katerega so pričvrstili vsebino nove uspešnice, že tretjega singla z njihovega prihajajočega albuma, se navezuje na totalni odklop, ki ga v znamenitem filmu Falling Down doživlja glavni lik, igra ga Michael Douglas. Tipu se utrga od korporativnih in vseh ostalih pritiskov, ki tlačijo urbane individuume. Ti pa se med preizpraševanjem, ali so sploh še individualci, odzivajo na različne, tudi na skrajno eksotične načine. Komad je posrečen. Vsako poletje ponuja prostor tudi za par ščepcev zdravega rock'n'rolla. The Hives ga žgejo že od leta 1993, novi album benda iz osrednje južne Švedske nosi naslov: The Hives Forever, Forever The Hives. Ta pa ni posebej izviren, mar ne?