Presenečenje Taylor Swift preizkusite v senci

TAYLOR SWIFT – Folklore

Včasih je dovolj, da estetsko odličnost in pripovedno prožnost izbranega albuma preverimo tako, da ga začnemo poslušati na prvi tretjini ali na polovici. Šele ob povratku na začetek songovskega niza ta potrdi svojo globljo, kakovostno vrednost. Vseh šestnajst novih pesmi slavne ameriške country-popevkarice Taylor Swift je zelo prijetnih, zelo lepih. Po večini so zmernega ali počasnega tempa. Album Folklore je umirjena, intimna zgodba. Glas v preteklih sezonah prepogosto histerične in tudi avšaste glasbenice je v tem primeru zaznavno znižan, na marsikaterem posnetku že kar seniorsko kul. S tem, ko je Swiftova zapustila turbo-pop-ringa-raja območje in se predala slogu, ki ga v zadnjem času največkrat omejujemo s pojmom americana, pa se je zgodilo nekaj, kar zveznici ni ravno v prid. Če ne poznate Lane del Rey, potem je zelo prav, da osmi album 30-letne avtorice in pevke Taylor Swift prejme tudi vašo pohvalo. V nasprotnem primeru pa je položaj nekoliko bolj kompleksen, delikaten. Še zlasti, če izvzamem nekaj najboljših posnetkov s Folklore. In ti so brez pardona Mirrorball, Seven in August ter pogojno še The Last Great American Dynasty, Invisible String, Cardigan in This Is Me Trying. Med to skupino bi le dve baladi takoj pripisali Swiftovi, preostale tri pa, se bojim, najprej dramatično-nostalgičnemu opusu Del Reyeve. Veliko zaslug za resnobno obliko dela Folklore ima producent večine songov, to je Aaron Dessner, član skupine The National A, tudi ta opazka, visoke zaključne ocene, namenjene novi stvaritvi Taylor Swift, ne zniža posebej. Lepo pevkino presenečenje za uživanje najbolj priporočam pred popoldanskim dremežem.

Ocena: 4