Skupina Prizma je bila ustanovljena leta 1974 v Divači, letos pa obrača že 51. leto (ne)prestanega delovanja. Njihova zgodba se je začela z nastopom ob dnevu mladosti 25. maja 1974, v takratni postavi pa so bili Igor Kos, Ladi Mljač, Franci Čelhar in Vili Bertok, katerega je potem kmalu nadomestil Danilo Kocjančič. Po nekaj letih preigravanja svetovnih in domačih uspešnic so nato začele nastajati avtorske skladbe, mnoge izmed njih pa so do danes postale praktično ponarodele, med njimi so Pogum, Senca, Tujca, Od enih do treh in Dobrodošli.
Tekom let so se udeležili številnih festivalov, prejemali nagrade ter ustvarili opus, ki je zaznamoval slovensko glasbeno sceno. Zasedba je imela številne kadrovske menjave, delo so prekinile življenjske poti članov, tudi Kocjančičev odhod, ki se je odločil za samostojno kariero, skupina pa se je potem sporazumno razšla. Leta 2010 jih je znova združil Dragan Bulič za festival legendarnih slovenskih skupin v Hali Tivoli, po smrti Danila in Igorja pa je nova inkarnacija skupine zaživela v akustični različici z Matjažem Švageljem, sicer dolgoletnim oboževalcem, ki je postal polnopravni član, znova pa so ustvarili nekaj novih avtorskih pesmi.
Ob lanskem abrahamu so se člani odločili, da si uresničijo dolgoletno željo, saj so v Divači, na dvorišču Škrateljnove domačije, izvedli jubilejni koncert, ki so ga posneli ter letos izdali dvojno vinilno ploščo, z veliko večino njihovega opusa. Na albumu sodelujeta tudi Giovanni Toffoloni na bas kitari in Bogdan Turnšek na bobnih, gre pa za svojevrstni poklon njihovi karieri in tudi zvestobi njihovega občinstva. Ob tej priložnosti nam je na nekaj vprašanj odgovoril Ladi Mljač.
Izpolnila se vam je želja, da ste na točen datum, 25. maja 2024, izpeljali koncert Dan mladosti, ki je obeležil natančno 50-letnico vašega prvega koncerta v Divači leta 1974. Kako vam je ostal v spominu vaš prvi koncert, ko je bil gost Tomaž Pengov, ter kako je bilo tokrat, na dvorišču Škrateljnove domačije?
Prvi nastop je pač prvi. Bilo je veliko treme, osredotočenost na izvajanje, vsi smo igrali in peli, še dobro, da je nastop trajal le dobre pol ure. Izvajali pa smo takratne svetovne hite v angleškem jeziku.
S kakšnimi občutki izvajate pesmi danes, po 40 ali 50 letih od nastanka, avtorja večine pa sta pokojni Kocjančič ter Drago Mislej - Mef?
Po pol stoletja, ko se je nabralo nekaj tisoč nastopov, so ti zagotovo bolj sproščeni. Zabavamo se in, kar je najpomembneje, izvajamo izključno avtorsko glasbo, ki jo predstavimo v skoraj treh urah.
Prva plošča Pogum (1979) je izšla pri ZKP Ljubljana, druga, Junak zadnje strani (1983), pa pri ZKP RTB s pesmimi v srbohrvaščini. Zakaj? Je imela Prizma kdaj ambicije postati (vse)jugoslovanski bend, ste nastopali po nekdanji Jugoslaviji?
Res je, želeli in imeli smo ambicije postati jugoslovanski bend, veliko smo spremljali jugoslovanske pevce in pevke, kot so Tereza Kesovija, Oliver Dragojević itd. Nastopali smo na zagrebškem in opatijskem festivalu in ja, posneli smo album za beograjsko založbo ZKP RTB. Ne vem, zakaj ni šlo v tej smeri naprej, osebno pa lahko rečem, da me južno od Slovenije ni pretirano vleklo.
Kako se Prizma počuti v svetu svetovnega spleta, družbenih omrežij, pretočnih glasbenih platform in neskončnega morja (tudi slabe) glasbe, skratka z zadevami, s katerimi smo soočeni v sodobnem svetu?
Svet interneta in računalnikov je glasbo močno spremenil. Res je, da se je samo ustvarjanje in snemanje poenostavilo, vendar je nastalo veliko nekakovostne dum-dum glasbe z zelo slabimi besedili. Mi bomo ostali pri našem slogu tudi na novem albumu, ki ga pravkar snemamo. Prizmin slog, logične melodije, večglasno petje, Mefova besedila ...
Kaj je, po vašem mnenju, največji doprinos Prizme k slovenski glasbeni zgodovini, vsi seveda poznamo pesem Pogum, a kako sami vidite pečat, ki ste ga pustili tekom zadnjih petdeset let?
Nedvomno je Prizma doprinesla nekaj izvirnega v slovensko zabavno glasbo in pustila svoj pečat. Šele zdaj se tega bolje zavedamo, saj naši koncerti pritegnejo občinstvo vseh starosti, kar pomeni, da igramo glasbo za vse generacije. Spomnim se naše tonske vaje na prvi Slovenski popevki leta 1978, ko smo izvajali pesem Pogum, kako so se vsi izvajalci, glasbeniki v festivalskem ansamblu, snemalci ozirali na oder in nas z zanimanjem poslušali. Bila je nova, sveža glasba, ki je šla izven okvirov takratne slovenske zabavne glasbe.
Menda ste ob izidu dvojne plošče Dan mladosti snovali več koncertov po Sloveniji in zamejstvu. Vam je uspelo ali imate v načrtu še kakšne nastope?
Po izidu dvojne LP plošče smo že imeli nekaj koncertov po Sloveniji, nekaj jih bomo še izvedli. Vsega skupaj se bo nabralo okoli petdeset koncertov, vmes nastopamo tudi kot akustični trio, na manjših prireditvah ali zasebnih praznovanjih.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.