Tekmovanje, ki poteka v vzdušju povečanih političnih napetosti, so, še preden se je prvi polfinalni večer začel, zaznamovali protesti proti udeležbi Izraela, ki so potekali pred dvorano, organizirala pa jih je Platforma za solidarnost s Palestino Avstrija. Protestniki so razvili transparent s sporočilom 'Ni glasbe za usmrtitve. Ni slave nad prelivanjem krvi' in položili simbolične krste, da bi opozorili na trpljenje v Gazi.
Po glasovanju občinstva in žirije sta voditelja Victoria Swarovski in Michael Ostrowski sporočila, da so se v finalni večer med deseterico držav iz prvega polfinala uvrstile: Grčija, Finska, Belgija, Švedska, Moldavija, Izrael, Srbija, Litva in Poljska. V okviru velike peterke sta s svojimi pesmimi nastopila tudi predstavnika Italije in Nemčije, ki sta se neposredno uvrstila v finale.
Poleg Slovenije tekmovanje bojkotirajo še štiri države, in sicer Španija, Irska, Nizozemska in Islandija. Kljub pozivom k izključitvi pa je izraelski predstavnik Noam Bettan s pesmijo z naslovom Michelle nastopil že prvi večer in se uvrstil v finale. Njegov nastop so spremljali žvižgi in protesti dela občinstva, varnostniki pa so med nastopom iz dvorane pospremili eno protestnico.
Posebej je z nastopom navdušila Finska, ki s predstavnikoma Lindo Lampenius in Petejem Parkkonenom velja za favoritko za zmago. San Marinu se kljub sodelovanju ikoničnega Boya Georgea s pevko Senhit ni uspelo uvrstiti v finale, največje presenečenje večera pa je bil litovski predstavnik Lion Ceccah.
Letos bodo stroški Evrovizije približno 36 milijonov evrov
Za izvedbo Evrovizije vsako leto finančno poskrbijo javna radiotelevizija, ki je gostiteljica tekmovanja, in sodelujoče radiotelevizije. Letos bodo nastopili predstavniki 35 držav, med njimi ni Slovenije. Po navedbah ORF bodo stroški, vključno s petimi milijoni evrov, ki jih prispeva EBU, približno 36 milijonov evrov.
Kot so pri Evropski radiodifuzni zvezi (EBU) s sedežem v Ženevi pojasnili za STA, gre pri Tekmovanju za pesem Evrovizije za koprodukcijo gostiteljske radiotelevizije, ki je hkrati zmagovalka zadnjega tekmovanja, in vseh drugih sodelujočih radiotelevizij. K proračunu Evrovizije pa prispevajo tudi sponzorji ter prihodki na račun spletnih platform, kot je YouTube, so še dodali pri EBU, kjer podrobnejših finančnih podatkov ne razkrivajo.
Ob tem so pri RTV Slovenija za STA potrdili, da odločitev, da letos ne bodo ne sodelovali in prenašali Tekmovanja za pesem Evrovizije, nima negativnih finančnih posledic na njihovo poslovanje, saj že sam projekt ne prinaša dobička. "Sodelovanje pri projektu ima za javne televizije drug namen in širšo dimenzijo, zaradi katere je tudi smiselna letošnja odsotnost," so dodali in navedli, da so variabilni stroški RTV Slovenija za lansko Tekmovanje za pesem Evrovizije znašali 191.513 evrov, za nacionalni izbor za pesem Evrovizije (EMA) 2025 pa 133.581 evrov, kar pomeni, da je RTV Slovenija lani za Tekmovanje za pesem Evrovizije odštela dobrih 325.000 evrov.
RTV Slovenija je na vprašanje, ali bo prihodnje leto sodelovala na Evroviziji, odgovorila, da bo odločitev sprejeta pravočasno ter da je v preteklosti z izjemo lanskega leta to bilo običajno oktobra, vsekakor pa mora biti ta odločitev sprejeta najkasneje do sprejetja programsko-produkcijskega poslovnega načrta za 2027.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.