Psihoanalitičen hiphop

Producent, raper, bandleader ali bastion mariborske hiphop scene ohranja ustvarjalno disciplino, saj njegov drugi album po - lanskem prvencu Flajšter - veselje za publiko in za kritike obeta vsako sezono. Razpoke so v glasbenem oziru ultra-minimalističen zamah. Pod Flajštrom je bilo produkcijske bahavosti več, zato pa Razpoke odkrivajo več YngFireFlyjevih pesniških vzgibov. Ker novi album ponuja le 24 minut gradiva, gre pri vsakem verzu zelo za res! Urbana Senekoviča najbolj zvesto preganjata dva koncepta: obči koncept sanacije in koncept hiše. Prva dejavnost naj zabriše razpoke, pri drugem je glavna težava vlaga, v vlago pa se naseljuje celo uròk. Kljub raperjevem načelnem pesimizmu, za vse probleme obstaja zdravilo. Nenanzadnje je, kot pravi, bistvo vsega to, da se ima človek (vsaj) tri dni v tednu fajn. Obenem pa je najbolj pomembno, da taisti človek ohranja najbolj pomembno vrlino, in ta je: ostati človek! Res izvrstna, morda ena najbolj filozofskih v slovenskem hiphopu sploh, je kompozicija Serpentine. Krasna besedna igra med pojmoma sipina in serpentina Senekoviča slika med opazovanjem peščene ure. Čas leze dalje, kljub temu, da "taki dan najdlje ne mine". Ekselenten razmislek pristavi še gostujoča starešina Mito. Mito nas opomni, da vražje zagnano počnemo stvari, ob katerih potem sploh ne razmišljamo. Pot z biciklom na Vršič kot novodobni domači folklorni motiv se zdi odlična prispodoba. Spomnim še, da hitič Serpentine odstre novinarsko-reportažni citat o neimenovanem freaku, ki doma goji kače-strupenjače. Tema na verandi in Ne citiraj stare magije še poglobita, prvič, to kar se dogaja na verandi, in, drugič, pekočino v želodcu. Prva predstavlja utesnjenost, druga namiguje na še vedno ne do kraja preživeto srčno bolečino. Za stopnjo bi se lahko bolj raztreščila dva naslednja gosta. Zinedin O. na posnetku Noč in Tunja (Matter) na tistem z naslovom Šanson. "Kraljizirati (ulice)" ocenjujem kot čudovito novo glagolsko izvedenko. Zinedin O. na vratolomno vijugastem beatu (ta je za ekstra pohvalo!) sicer ostaja suveren v svojem ritmu, toda trdnega zaključka njegovega ekspozeja, po možnosti s kakšnim poudajrenim relevantnim sklepom, ni ravno preprosto ujeti. Noč ima za YngFireFlyja zdaj že značilno podlago, ki je v večji meri prevzetek enega yugo festivalskega šlagerja, natančeje gre za komad Divna noć predlani preminule srpske pop in jazz pevke Nade Knežević. Noči takoj sledi Šanson. In v drugem delu Šansona Tunja takoj prizna, da od freestylea ne odstopa, tako da Dupličan svojega klasičnega narativnega režima niti ni nameraval preseči. Se pa zato šansonjerski uvodničar YngFireFly znova vrne k anksioznosti, ki tik pred spancem mnoge od nas pogosto privede na rob skrajno mučnih misli, med katerimi se pri marsikomu pletejo celo ideje o (za nas same) povsem netipičnem agresivnem vedenju. Pesnik kot izvir teh čudaških občutij špekulativno navaja napetosti znotraj družine, torej tenzij pod streho ene hiše. Ali razpada familijarno gnezdo ali pa se (zaradi enakega vzroka) še hitreje širijo naše psiho-razpoke - to je zdaj vprašanje, ki ostaja. Umetnost nas vabi k preizpraševanjem vseh vrst. Zato je artist YngFireFly res fini kustos.