Queens Of The Stone Age še malo bolj uizi

Ko čvrst in občasno tudi agresiven rock band v svoje songe prične vključevati violine, smo zelo blizu potrditve vstopa v njihovo penzionistično razvojno fazo. A kljub temu, da frontman Josh Homme poje kot David Byrne (prvi moža Talking Heads, ki je tako veličastno pred tedni nastopil v puljski Areni), se zdi, da Queens Of The Stone Age ne potrebujejo sugestij pri izraznih usmeritvah, še najmanj s kritiške strani. Ameriškega benda, ki se z albumom ni oglasil že tri leta, v prihajajočih mesecih čaka obilo obveznosti, ki bodo zagotovo potrdile njegov izjemno resen in upoštevanja vreden status na sceni - s kratko-sladko pripombo, da so Queens Of The Stone Age zdaj že tam med prvo trojico najboljših, najbolj zanesljivih zasedb, ki skrbijo za pričakovano pokočnost ameriške rockovske paradigme.

Emotional Junglist, kot je naslov novega, ta teden predstavljenega drugega albuma progresivne angleške soularke, je dobro izbrana fraza. Decentno vključuje oba svetova, kjer se 26-letna Nia Archives znajde najbolje. Intenziven vokal in vselej še malo drum'n'bass dinamike, ki je vtakna v njen zančilen produkcijski način. Občasno se za tak tip beata odloča tudi občutno bolj proslavljena Jorja Smith, ki je mlajši kolegici navdušeno odobrila španovino. Nalezljiva melodija, pa čeprav stislko neomajno plesna etnija.

Dober naj bo komad, ki je namenjen spomnu in opozoriluna na zelo dober album. Pevka in Tennesseeja je delo Pretty Idea predstavila že lanskega oktobra, toda to še kar ni dosegelo pričakovanega komercialnega izplena, čepravno je Markovo močno pribljižal elitni skupini ameriških soul-popevkaric. Ima pa Amber Mark, kar je zlahka začutiti tudi v prikupni Sweet Seratonin, poseben ključ za prepletanje soula in pop, med katera se občasno vrine celo nekaj rockovskih elementov, a so slednji tam zveneči skrajno diskretno. Amber Mark je še vedno premalo slavna Amber Mark ustvarjalno napreduje počasi in premišljeno.