Raveena je eksotična lepotica in še prej zelo samosvoja soul prvakinja

RAVEENA - Asha’s Awakening

Ashino vstajenje dolgo drži prav šampionsko pozo, a se drugi album ameriške soularke indijskega rodu sčasoma prelevi v vse preveč razvlečeno psevdo-spiritualno predvajalno listo. Niti ne sčasoma, ampak kar konkretno – zalomi se z osmim komadom. Ta je namreč krajša spoken-word bizarnost z naslovom The Internet Is Like Eating Plastic. In to je tudi dokončno slovo od poprej skrajno mičnega niza finih soul uspešnic, ki so kljub vokalni zadržanosti, če ne kar šibkemu glasu avtorice in pevke iz New Yorka, izvedene z odliko. Za uspešno popestritev prvega dela albuma pa ne skrbi le raznoroden songwriting, pač pa v veliki meri še diskretna vzhodnjaška ritmična esenca, s katero je odišavljenih par songov (primera sta Magic in Secret, v kateri je odličen tudi gostujoči raper Vince Staples). Večina preostalih enot iz te navdušujoče sekcije ne skriva prepoznavnega indijskega pečata Raveene Aurore, a je ta največkrat spodvit v sramežljiv in zato še toliko bolj dopadljiv raggaton. V marsičem je posebna Asha’s Kiss, to je več kot šestminutna meditacija, ki vključuje tudi nastop legendarne indijsko-ameriške disco veteranke Ashe Puthli. A ta že sodi v drugo, baladam in ostalim počasnostim povsem podrejeno polovico albuma.

Tako ostro ukrojeno vsebinsko dvopolnost pop abuma je težko pojasniti. Zato pa ni nič lažjega kot Raveeni še enkrat nameniti glasno pohvalo za začetnih sedem.

Ocena: 4