Razglednice, ki jih razpošilja raper Doša, svarijo politično nomenklaturo

DOŠA – Razglednice

Doša nadaljuje še bolj ostro. Pred štirimi meseci je ljubljanski raperski veteran svoj gnev in kritiko na vedenje predsednika države strnil v skrajno pomenljivo poemo Odprto pismo predsedniku. Ta je bila metaforično zelo bogata, obenem ko je Doševa obupajoča naracija čudovito plemenitila zelo spretno izveden pripovedni tok. Kot je znano, je prvi namenski artefakt v slovenski raperski zakladnici surova kritika. Tedaj še novinec Ali En jo je uperil v profanost in populizem dela lastnega, to je muzikantskega stana. Političnih kritik, razen nekaterih bolj kot ne vodénih ali nostalgičnih pamfletov na račun časovno omejenih šentflorjanskih politikantskih zdrah, razraščene sistemske korupcije ali globalizacije domači hip hop skoraj ne pozna. Vse do Doševih Razglednic. Njegov Predsednik se zdaj zdi kot posrečen uvod v nekaj precej bolj svinčenega. Mimogrede spomnim, da je prvi song Gabriela O Pensadorja, pionirja brazilskega hip hopa, z naslovom To Feliz (Matei o Presidente) ali Srečen sem (Ubil bom predsednika) izdan leta 1992, v državi zanetil zaznavno politično krizo. Podobno je pariški hip hop kombo Suprême NTM leta 1995 s komadom Paris sous les bombes (Paris pod bombami) močno ustrahoval tedanjo administracijo, obenem pa navdušil zaradi razmer razjarjeno mladino. Kako nevarno kinetične so Doševe Razglednice, za zdaj lahko le ugibamo. Zato pa gotovo drži, da ima velik delež prebivalcev naše države o položaju, ki ga nazorno, s konkretnimi fakti, celo poimensko ter ekonomsko/sociološko/politološko decentno, predvsem pa  s fantastično pesniško eleganco opiše kritični raper, enako mnenje. Na primer. Samo zaključek "… da te z leve ne bi zbou kak kolesar …" je objektivno genialen. Ob tem je treba nujno poudariti, da Doševa ustvarjalna rast, še zlasti v zadnjih sezonah, nima niti najmanjših nihanj. In še enkrat. Slovenska lirična in z njo hip hop biblioteka je z Razglednicami dosegla do zdaj še neosvojeno raven. Odličen je tudi video. Popolno. Zgodovinsko pomembno. 

Ocena: 5

REMI WOLF FT. DOMINIC FIKE – Photo ID

Kalifornijka Remi Wolf je ekstra talent. Slogovna smer, ki se je drži ljubka petindvajsetletnica, ima sproščenost in dobro voljo že prirojeno. Njen funky pop-soul ima primerjavi s tem najbolj svežim Photo ID še druga obrazila. Toda med ducatom do zdaj predstavljenih songov je ta najbolj kreposten. Nekaj pevkinih predlanskih poskusov je zaradi izrazite naivnosti, tako v zasnovi, še bolj pa izvedbeno, nebodigatreba infantilnih. Zato pa je že Reminih lanskih šest, sedem popevk občutno boljših oziroma bolj doživetih, bolj energičnih, ekspresivno močnejših. Ali še drugače. Funk aroma se čuti vse bolj. Zaznavno vlogo v Photo ID ima tudi Remin vrstnik, pevec in raper Dominic Fike. Floridčan jo izvede ali izkoristi za pohvalo. Pop prihodnost mora ostati nasmejana. Še to. Remi Wolf je bila še nedavno ameriška mladinska reprezentantka v alpskem smučanju (naj izve še Pasji kartel).   

Ocena: 4,5

ST. VINCENT – Pay Your Way In Pain

Značilna zavijanja na zadnjih zlogih bodo pri St. Vincent večna. V isti sapi upam, da newyorška super-art-popevkarica (izvorno Teksašanka) s svojo mačko ali svojimi mački ravna humano. St. Vincent je pred izdajo šestega solističnega albuma Daddy’s Home vnovič spomnila, da je tudi pri osemintridesetih še vedno vdana Bowiejeva pionirka. Ali po zaužitju odklopljenke Pay Your Way In Pain iz malih možganov zmorete ali ne zmorete izpraskati Lennonovo Fame, naj ostane vaš tihi dnevni problem. Obilo dobrikavega bluesovskega guncanja v tej zadnji interpretaciji St. Vincent namiguje na to, da bo njena nova celourna stvar vseeno bolj komercialna, kot pa je bila pevkina zadnja opusna etapa. Kajti delo Misseducation (2017) v primerjavi s perfektnim songovskim naborom, ki ga vsebuje album St. Vincent (2014), tej izjemno zanimivi, če ne kar unikatni glasbeni ustvarjalki v smislu prepoznavnosti, ni naredilo usluge. Lepotica je nezadržno na poti do svoje največje zmage. 

Ocena: 3,5

SNOOP DOGG & WIZ KHALIFA FT. JUICY J. – Stay High

Stare poharske lajdre na kupu. Vse, kar nam sporočajo, že zdavnaj vemo. Stay High se zdi kot optimiziran mash-up ali zgnetenka tipskega zahodnoobalnega okrasja poveznjenega čez beat, ki vabi samo še na kavč. Gora pleonazmov na hropeči osnovi. Če je vse res, kar predstavljata Snoop Dogg in za dimljenje v resnici še bolj zagret (čeprav se v atmosferskem tlaku to praktično zdi nemogoče) Wiz Khalifa, ni odveč špekuliranje, da je bila izvorna delovna različica tega komada prebodena s tisoč in enim kašljem. Snoop je nekaj kadrov za video izvozil celo iz televizijskega oglasa (v katerem ekskluzivno nastopa) za pivce znamke enakega naziva, kot je virus, ki naša življenja nepričakovano pahnil na odstavni pas. Neverjetna razprodaja. 

Ocena: 2,5