Razstava kot opomin in opozorilo, da ko 'ni koncertov, ni plakatov'

Še dober teden bo pri Figovcu razstava koncertnih plakatov, od kod ideja in kakšen je odziv ljudi, jih glasbeni privrženci kupujejo?

Baroš: Osnovna ideja o razstavi plakatov je prišla s Tomaževe strani, saj s TAM-TAM inštitutom izvajajo številne razstave na javnem plakatnem prizorišču pri Figovcu. Z nami se je povezal, ker nas druži isto poslanstvo. Oboji se ukvarjamo z digitalizacijo kulturne dediščine, Sigic na področju glasbe, TAM-TAM na področju plakata. Ker živimo v časih, ki so za glasbeno industrijo zelo težavni, smo želeli priložnosti izkoristiti tudi za ozaveščanje javnosti ter se povezati z ustvarjalci plakatov in jih zaprositi, ali so pripravljeni plakate ponuditi tudi v prodajo v humanitarne namene. Odziv ljudi je, seveda pa je še vedno večje število odrskih delov na robu preživetja, zato bo vsak nakup plakata še naprej izjemno dobrodošel.

Drozg: TAM-TAM-ova plakatna galerija Figovec je namenjena promociji plakatne ustvarjalnosti; predhodno smo gostili razstavo plakatov priznanih grafičnih oblikovalcev z vsega sveta pod kuratorstvom Mirka Ilića (NYC) na temo strpnosti: Tolerance Poster Show; sledila je razstava plakatov na temo odgovornosti do mesta v okviru kampanje ČLOVEK, ki jo izvaja Mestna občina Ljubljana. Ob obletnici pojava korona epidemije v Sloveniji smo razstavili plakate Plaktivatove kampanje Koronavirus #ostanidoma, ki ji je sledila razstava najboljših plakatov iz mednarodnega Plaktivatovega natečaja na temo solidarnosti. Po seriji razstav na temo družbene odgovornosti nadaljujemo z vsebinami, ki sodijo v področje javne oz. ulične umetnosti in so značilne za mestni plakat. Trenutna razstava Koncertni plakat ponuja pregled grafičnega oblikovanja plakatov skozi različna časovna obdobja in nas popelje v nostalgijo koncertnega življenja na Slovenskem. Do konca leta si obetamo še več razstavljenih plakatov različnih žanrov, od gledaliških, filmskih, turističnih, muzejskih, festivalskih, študentskih ...

Menda je prispelo 170 plakatov, izbrali ste jih 41, po kakšnem ključu ste naredili izbor?

Baroš: Osredotočili smo se predvsem na vizualni doprinos plakata. Ni torej šlo za to, kje je bil koncert in kdo je igral. Fokus smo preusmerili na oblikovalce in njihovo delo. Komisijo smo sestavljali Tomaž, jaz in grafični oblikovalec Emil Kozole.

Ker že nekaj časa velja reklo "ni koncertov, ni plakatov", poleg glasbenikov, ki se pač znajdejo vsak po svoje, so tu še vizualni ustvarjalci in številni drugi členi v verigi, komu, menite, je v tej situaciji najtežje?

Baroš: Najtežje je tistim, katerih preživetje je popolnoma povezano s prireditveno industrijo. Odrski delavci z izjemo prireditev nimajo drugih virov prihodkov. Oblikovalec ima recimo lahko tudi druge naročnike, glasbenik lahko nekaj pridobi iz naslova avtorskih pravic. Ljudje, katerih dejavnost pa je povsem odvisna od odra in občinstva, pa so dejansko brez prihodkov. Še posebej so pri tem na udaru izposojevalci odrske opreme. Ti ne samo, da nimajo prihodkov, njihova investicija v opremo je draga, tukaj so krediti. Kredite je treba plačevati, oprema pa stoji.

V nastajanju je digitalni arhiv slovenskega plakata, gre zgolj za koncertne plakate oz. kje in kdaj bo dostopen za ogled?

Drozg: Digitalni arhiv slovenskega plakata (DASP) v nastajanju bo namenjen pregledu celotne slovenske produkcije plakatov, vključno s podatki o avtorjih, naročnikih in podobno. Koncertni plakati so samo del zbirke. Trenutno obdelujemo približno 11.000 plakatov iz arhiva TAM-TAM iz obdobja 2003–2021, dnevno prihajajo novi plakati. Cilj je v prvem obdobju popisati in arhivirati plakate iz novejše slovenske zgodovine (od 1991 naprej), za nazaj pa predvsem na osnovi povezovanja z mnogimi inštitucijami, ki že hranijo tovrstno gradivo (muzeji, knjižnice, galerije, arhivi in podobno). Neprofitni zavod TAM-TAM inštitut, ki deluje v javnem interesu na področju kulture, še nima zagotovljenega financiranja, zato je napoved, kdaj bo dostopen za ogled, še rahlo preuranjena. Vemo pa, kje: www.dasp.si. Načrtujemo odprtje v prihodnjem letu.

Se vam zdi, da se je po skoraj letu in pol brez koncertov že vklopil gumb za nostalgijo, ko ljudje gledajo svoje stare koncertne vstopnice, plakate in se jim krepko toži po "živih" dogodkih?

Baroš: Mislim, da je hrepenenje po koncertih veliko. Ljudje očitno glasbe niso pozabili. Edini vir prihodka glasbene industrije, ki v tem času narašča, predstavlja digitalno poslušanje glasbe. Prihodki streaming platform so recimo v času korone zrasli za 20 odstotkov. Prihodki celotnega evropskega kulturnega in kreativnega sektorja pa so padli za 31,2 odstotka, kar je drugi najvišji upad za letalsko industrijo (31,7 odstotka). Samo upamo lahko, da bodo ljudje svoj glasbeni entuziazem prenesli nazaj v koncertne dvorane, ko bo to izvedljivo. Za streaming platforme namreč velja, da so zelo slabi plačniki avtorskih pravic ustvarjalcem vsebin. Še posebej to velja za Slovenijo, kjer glasbeniki zaradi neurejenih razmer in tudi zakonodaje iz tega naslova ne prejemajo ničesar.

Številni delavci v industriji srečanj dejansko životarijo ali se celo prekvalificirajo, menite, da bo krizi sledil veliki bum?

Baroš: Bojim se, da se glasbeni industriji po sprostitvi ukrepov obeta t. i. Superliga. Podobno kot pri nogometu so namreč največje izgube prihodkov utrpela podjetja, ki tudi sicer izvajajo največje investicije. Govora je predvsem o velikih glasbenih agencijah, zastopnikih velikih imen ter organizatorjih velikih turnej, ki bodo preplavili trg, podražili cene produkcije in s tem še bolj v kot stisnili manjše organizatorje in manjše izvajalce. Med slednjimi smo žal tudi Slovenci. Če je pri nogometu zmagala moč ljudstva, pri glasbi žal ni pričakovati tako aktivističnega upora občinstva. Po koncu krize bo treba torej konkretno zavihati rokave, da se bo slovenska glasbena scena pobrala in ponovno zadihala. Potrebnega bo veliko dialoga, tako na sceni sami kot tudi z državo. K sreči se tega zaveda kar dosti domačih glasbenih delavcev, ki so aktivni že sedaj.

Drozg: Držimo pesti za veliki bum in veliko svežih mestnih plakatov tako na koncertnem kot tudi ostalih kulturnih področjih.