Robbie, kralj zabavljaštva, v Trstu

Romanje v Trst je imelo tokrat smisel za vse tiste, ki so v zadnjih tridesetih letih seznanjeni s kariero enega in edinega Robbieja Williamsa, ki je letos februarja obrnil 51 pomladi. Po tem, kar smo videli pred dvema letoma v Pulju, pa bi, na prvi pogled, lahko dejali, da je pevec v izjemni formi, saj je dejansko bolj "fit" zdaj kot pred abrahamom. Da je Robbie legenda in ikona so se pred koncertom strinjali tudi prenekateri oboževalci in predvsem oboževalke, ki so nam v mikrofon hitele razlagati, da je pevec zdaj "še bolj seksi" in da je njegova "neustavljiva energija" tisto, kar jih pri njem najbolj pritegne.

Ne preveč vroč poletni dan nas je tako počasi zbral na stadionu Nereo Rocco, ki je že ob samem vstopu ponudil impresiven prizor in občutek, da se kani ta večer zgoditi velik glasbeni dogodek enega največjih zabavljačev, kar jih premore glasbena industrija. Zakaj točno si je Robbie za predskupino izbral zasedbo Lottery Winners iz britanskega Leigha, ni povsem jasno, morda zato, ker ker v slabih dveh desetletjih obstoja zanje nismo kaj dosti slišali, pa ji je na tej turneji dal priložnost, da jih sliši in nekolikanj spozna tudi občinstvo na njegovih koncertih. Potetovirani pevec in kitarist Thom Rylance je po svojih najboljših močeh skušal biti zabaven, celo s "duo lingo" prevajanjem v italijanščino, njihova glasba pa je (iz)zvenela kot nekakšna indie rock mešanica sredinskega popa s kvazi zabavnimi besedili, ki jih je pozitivno zabelilo tudi petje basistke Katie Lloyd.

"Dajmo raziskati prihodnost zabavljaštva. Kako se bo transformiralo v potrebe za današnjo rabo. Popularnost platform kot je TikTok je razcvetu in raste, kar pomeni, da so kratki videoposnetki prevladali v interakcijah na družbenih omrežjih," smo lahko zaslišali naracijo na začetku koncerta, ki se je pričel točno bo 21.10, ter takoj zatem lahko slišali UI "komentarje" slavnih osebnosti kot so Elvis Presley, Freddie Mercury, David Bowie in John Lennon. Po nekaj komentarjih glede UI v povezavi z glasbo, pa smo izvedeli, kako UI lahko pripomore k določenim aspektom glasbe in glasbene industrije, a nikoli ne bo mogla popolnoma zamenjati človeškega faktorja, medtem ko se je spremljevalna skupina v belih RW vetrovkah ogrevala na odru. "Zato je tukaj Robbie Williams!!!" se je glasil zaključek uvoda, ko je na oder v vesoljskem skafandru prišla zvezda večera.

Koncert je pričel s singlom Rocket s prihajajočega albuma Britpop, po katerem se tokratna turneja tudi imenuje. Proti koncu pesmi pa se je na oder spustila zlata skulptura hobotničaste oblike, s stranskimi stopnišči, kamor se je Robbie povzpel na sam vrh, dokler se vse skupaj ni spremenilo v raketo, njega pa so, pripetega na trapez, spustili z glavo navzdol na oder, kar je postala nekakšna njegova "trademark" gesta na večini njegovih turnej. Hkrati pa je bil to dovolj bombastičen začetek za uvod pred megahitom Let me Entertain You.

"Dober večer, Trst, ste me pogrešali? Seveda, nazaj sem na stadionu, naslednji dve uri je vaša rit moja. Če je bil Michael Jackson kralj popa, sem jaz kralj zabavljaštva," je neskromno pomodroval pevec, ki je nato pozval občinstvo, da si ogreje glasove, zasedba pa je izvedla nekaj znanih priredb, med drugim, Song 2 (Blur), Seven Nation Army (The White Stripes) in Livin' on a Prayer (Bon Jovi).

Sledili so Monsoon, Rock DJ, Love My Life, ko smo lahko na velikanskih ekranih spremljali motivacijsko-srčkasta sporočila, hvalnice življenju, stadion pa so na koncu pesmi prestrelili kačasti konfeti in oglušujoče navdušenje zbrane, menda okoli 28-tisočglave množice. Kako hvaležno je italijansko občinstvo, je že stara koncertna klasika, četudi so bili na koncertu tudi številni avtobusi iz Slovenije, Robbie pa je odziv publike postavil na preizkus tudi tako, da jo je med pesmimi pozival, naj kriči samo določeni del stadiona, da se je vnelo pravo tekmovanje, kdo bo glasnejši. Seveda do končnega efekta, ko je v bučnem navdušenju eksplodiral celoten stadion.

Pevec, ki se je iz rdeče majice brez rokav potem preoblekel v popolnoma roza opravo, je to opravičil z izgovorom, da ga že celotno kariero zbadajo, da je gej, postregel pa je tudi z zgodbo o tem, kako so si Coldplay domislili, da imajo (mali) oder C, kar je želel imeti tudi sam, a brez svetlečih zapestnic, ki so po njegovem predrage, zato je občinstvu naročil, naj ob mirnih pesmih raje uporablja mobilne telefone. Na manjšem odru so potem izvedli Supreme, ter pesem Relight My Fire zasedbe Take That, ki jo je znova vpeljala zgodba, kako bi jo moral prvotno v skupini zapeti on, a je bil takrat "res zanič", zato jo je zapel Gary Barlow, zdaj pa si jo je Robbie simbolično "prisvojil" nazaj.

"Vse obstaja samo zato, ker vi to dovoljujete. Vi ste šov, mi vsi smo šov. To je kot ljubezensko pismo zabavljaštvu. Ali še vedno imam to?" je povedal in se spraševal Robbie, a odgovor je bil vedno bolj na dlani, saj je težko reči, da bi kdo med zbrano množico lahko mirne duše zatrdil, da je bil letos na boljšem pop koncertu.

Zadnji del koncerta je postregel s pesmimi Millenium, ko so se spremljevalne pevke spremenile v zlate nimfe in celoten oder v nekakšen egiptovski tempelj, sledila je zimzelena New York, New York in predstavitev spremljevalnega benda, ko je vsak član zaigral znano vižo (Sweet Child O' Mine, I Wanna Dance With Somebody, Just Can't Get Enough, Satisfaciton), Robbie zapel, občinstvo pa z aplavzom nagradilo posameznikov trud.

She's The One je seveda pesem, ko si Robbie izbere srečnico iz prvih vrst, a je tokrat 20-letnico, raje zamenjal za njeno mamo, ki se je potem, vidno ganjena, lahko spremljala na velikem odrskem ekranu medtem, ko je pevec omenjeno pesem posvetil samo njej in celo nekolikanj, trenutku primerno, priredil besedilo. Uradni zaključek je bila pesem My Way, ki jo najbolje poznamo v izvedbi slovitega Franka Sinatre, v dodatku pa še "klasiki" Feel in prelepa Angels, ki si jo največ Britancev (menda) želi slišati, ko jih bodo položili k večnemu počitku.

Čeprav se ima Robbie, kot je poudaril večkrat tekom svoje kariere, za "nastopajočo opico", na kar je pokazal že z lanskim biografskim filmom Better Man, v katerem ga je nadomestil računalniško ustvarjeni šimpanz, je njegova življenjska zgodba zelo impresivna. Rad omeni tudi žaljivko, da je "debeli plesalec iz Take That", ki jo je nekoč izrekel Noel Gallagher iz Oasis, a menda je prav njegovo prijateljstvo z njegovim bratom Liamom bilo eden od povodov, da se je odločil za samostojno kariero, na katero je stopil leta 1996, ki (zelo uspešno) traja še danes.

Za trenutke samorefleksije je povedal tudi nekaj osebnih zgodb, od post travmatičnega sindroma po zapustitvi Take That in opustitivi drog in alkohola, pa do žalostnih zgodb njegovih najbližjih, očeta, mame in tašče. Zaključil pa je tako, da mu je žena Ayda, s katero imata štiri otroke, med pripravo na to turnejo, svetovala, naj se osredotoči na trenutek tukaj in zdaj, ter v njem uživa, saj nič v življenju ni gotovo in nihče ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan.

Williams, ki je že lani zakorakal v abrahamovska leta, tako 10. oktobra napoveduje trinajsti studijski album Britpop, ki sta ga napovedala singla Rocket in Spies. Po videnem v Trstu se zdi, da je dejansko na vrhu sveta, da je kralj zabavljaštva, saj to počne iskreno, z vsem srcem, z neverjetnim glasom, njegove pesmi pa prepevajo milijoni ljudi po svetu. Vrhunski koncertni šov je bil tako nekaj, kar bi moral videti vsak ljubitelj popularne glasbe in živih nastopov, možnost za to, če ste tokrat zamudili, pa bo že sredi septembra v avstrijskem Celovcu.