Četudi Alien Ant Farm najbolje poznamo po priredbi Smooth Criminal Michaela Jacksona, tisti največji privrženci zagotovo skomignejo z ušesi tudi, ko zaslišijo pesmi kot so Movies, These Days ali Attitude. Kar skupina z veseljem zaigra, kokor tudi "tisti hit", o katerem sicer ne govorijo najraje.
"Želimo si, da bi ljudje še naprej uživali v naši glasbi, ravnokar smo posneli nove pesmi, ki naj bi se znašle na novi plošči drugo leto, sicer pa si želimo še kakšne uspešne turneje, radi bi gledali, kako odraščajo naši otroci in igrali toliko časa, dokler bodo zdržala naša kolena," so nam zatrdili možje, ki so zajadrali že v štirideseta.
Njihov dobre tričetrt ure dolg nastop je dodobra ogrel pete in glasilke navzočih, četudi se je zdelo, da sprva delujejo nekoliko zadržani. Alien Ant Farm so sicer pokazali, da so hvaležni, da so ljudje prišli z njimi deliti torkov večer, precej večji "šus" pa je sledil ob 21. uri in trideset minut, ko so na oder stopili možje iz San Diega, P.O.D., ki se v prostem prevodu imenujejo "plačljivo ob smrti", ki zase pravijo, da igrajo, kjer jim dovolijo, četudi so morali v mladih letih na različnih zabavah igrati napol legalno, ker so bili še mladoletni.
"Edina stvar, ki je plačljiva ob smrti, je vaša duša. Odrešenje pride s ceno in dolg je bil plačan na križu pred 2000 leti," so nam biblično razložili pomen svojega imena.
P.O.D. so sicer v mladosti veliko preigrali v garaži, nato pa na zabavah in v klubih, nato pa uspeli na prelomu tisočletja, ko so se pojavile tudi njim podobne zasedbe kot so Rage Against The Machine, Korn in Limp Bizkit. Z oznako "nu metal" se nikoli niso identificirali, saj so sami izhajali iz "undergrounda", glasba pa ni bila v medijih, dokler se niso tovrstne zasedbe pojavile na MTV-ju, postale popularne, nekdo pa je tudi iznašel tovrstno poimenovanje.
Marcos, Sonny in Traa so nam v pogovoru zatrdili, da so veseli, da še vedno lahko igrajo svojo glasbo, hkrati pa se zavedajo svojih talentov in kvalitete, ki tudi današnjim generacijam, ne samo tistim, ki nostagično podoživljajo 90. leta, prinašajo, surovo energijo in "old school" vibracije in zvok, ki današnji mladini manjka. Hkrati pa so počaščeni, da oboževalci poznajo tudi njihove novejše pesmi, ne zgolj pesmi izpred četrt stoletja.
A je dejstvo, da so prav Boom, Satellite, Youth of the Nation in Alive njihovi nedvomni koncertni favoriti. Ki so tudi v Šiški doživeli najboljši odziv in hkrati bili najboljši pokazatelj v kako dobri formi je zasedba po slabih treh desetletjih delovanja. Pesem Satellite so posvetili pokojnemu Chesterju Benningtonu iz Linkin Park, sicer pa so dobro uro nastopa izkoristili maksimalno in pokazali veliko dobre volje. "Veseli smo, da nas v Evropi pride pogledat veliko ljudi, ki nas prej še niso imeli priložnost ujeti na koncertu. Radi igramo za ljudi tudi v državah, kjer druge zasedbe ne potujejo ravno pogosto. Včasih se pojavimo kje bogu za hrbtom, pa pride neverjetno veliko ljudi. Dokler vsi pri temu uživamo, se imamo zares dobro," so nam zatrdili.
Več o obeh zasedbah, ki sta ponudili energijsko dozo glasbe 90. let, ki s(m)o jo številni, četudi s precej zamude, imeli prvič priložnost videti v živo, si prisluhnite v intervjujih in utrinkih s koncerta!
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.