'Rokenrol se stara, mi z njim, Orto pa je kot trdnjava, ki se upira'

Pravzaprav bi četrt stoletja Orto bara težko počastili bolje kot z nastopom Pankrtov, ki so bili že pred dobrimi 40 leti glasniki nečesa novega, punk rocka, četudi je ta vmes (p)ostal star dinozaver, na katerega nekateri gledajo z nostalgijo, drugi z večnim prezirom, tretji pa z novim zagonom. Kot najbrž tudi na tem večeru navzoči posamezniki iz mlajših generacij, ki glasbo svojih očetov spoznavajo z nekajdesetletno zamudo. Kar pa ne zmanjša vpliva in kvalitete, ki so ju Pankrti vedno imeli in nesebično delili med svoje poslušalce.

"Na začetku se je Ljubljana borila za nek prostor, kjer bi se igral rokenrol, Orto je bil eden od takih prostor, čeprav je njegova težava bila, da je premahjen. Bilo je kup majhnih klubov, ideja je bila, da bi Orto povečali.  ni šlo skozi, nato pa smo prišli do Kina Šiške. Zdaj ta postaja bolj kraj za visoko kulturo, Orto se je medtem preselil v večjo dvorano, zato je spet še kako aktualen. Rokenrol se sicer stara in mi z njim, Orto pa je kot trdnjava, kjer se nekateri upiramo temu, da bi priznali, da v svetu prevladuje elekronski pop. Rokenrol je postal zgodovina, Pankrti so zgodovina. Če pa se gremo malce nostalgije, pa ni z njo nič narobe. Vsak človek ima nek svoj prostor in čas, v katerem se je oblikoval kot oseba in tega ne moreš nikoli zamenjati, ali spremeniti, saj s tem izgubiš del sebe. Zato bom vedno ostal roker in bodo prostori kot je Orto zame vedno precej pomembni," nam je pred koncertom povedal Grega Tomc, sociolog in tudi soavtor nekaterih besedil za Pankrte.

Petra Lovšina je po več kot štirih desetletjih kariere pravo veselje videti, kako čilo skače in gestikulira po odru, kako močan ostaja njegov glas in kako si s kolegi, Bogom, Marcom, Borisom in Slavcem med nastopom deli nasmeške zadovoljstva. V dveh urah so tako postregli s praktično celotnim hit-repertoarjem Pankrtov, od Anarhista, pa do Zadnje ljubezenske pesmi in Bandiere Rosse. Po odrom je bilo ves čas živahno, še posebej ob njihovih najbolj priljubljenih pesmih. Da je bil Orto bar dobra novica za rockerje že pred četrt stoletja, pa se spominja tudi Lovšin.

"Pred petindvajsetimi leti je bila to super novica, da je tudi v našo bližino prišel rock klub, za nas s Kodeljevega in seveda Ljubljano. Pred njim smo posedali, vedno smo se sem vračali, od koder koli smo prišli, spominjam se predvsem dobrih vibracij, ki jih je prinesel. V Ortu sem videl nekaj odličnih koncertov, Anti-Nowhere League, The Vibrators, zadnja leta pa moram pohvaliti ženske rock žure za 8. marec. Orto bar je bil in ostaja glasnik neodvisnega, samoplačniškega rokenrola, fantje delajo sami, za sceno, zase, za preživetje, z idejo širjenja rock muzike. Klubov po Londonu in v New Yorku večine ni več ali pa propadajo, Orto pa ostaja," je ob 25-letnici Orto obara razmišljal Lovšin, ki je bil s svojimi Pankrti več kot naročen za obeležitev tovrstnega jubileja.

Seveda pa se kluba vsak spominja po svoje, tudi Bogo Pretnar, kitarist Pankrtov, je tu videl veliko koncertov, sicer pa meni, da je klub, odkar so koncerti v večji dvorani, še boljši. "Včasih so bili v Ortu koncerti v manjši dvorani, videl sem precej dobrih, zdaj pa so se preselili spodaj v večji prostor, stvar je postala večja, pride več ljudi, hkrati pa je tudi boljše ozvočenje. Orto je pravi rock klub, tukaj ni blefa, pridejo rockerji, igra se nažigaški rock, ljudje se zabavajo brez zadržkov, hkrati pa je tudi odprt precej dlje kot drugi lokali, hkrati pa nas že četrt stoletja zalaga z dobrimi bendi," je prepričan.

Orto tako ostaja zvest svojemu občinstvu in obratno, program za prihodnji Orto fest je namreč že skoraj končan. "Radi imamo svoje goste in oni imajo radi nas, zato bi se ob tej priložnosti rad zahvalil vsem glasbenikom, ki pri nas igrajo in vsem gostom, ki hodijo na koncerte in se pri nas dobro počutijo. Ker brez njih nas ne bi bilo. Smo valilnica bodočih, prespektivnih bendov, ki začenjajo svojo glasbeno pot, da smo rockersko prizorišče, ki goji rockersko kulturo in vztrajamo na svoji poti. Ponosem sem, da smo gostili Clawfinger in še marsikoga drugega, če pa bi lahko, pa bi pripeljal Alice in Chains. Za naslednjih 25 let upam, da bo šlo, kot do zdaj, morda malce počasneje, a bo šlo," nam je z nasmehom na očeh razložil eden od vodij Orto bara Andrej Ciuha.