Še en BTS-ovec je pohitel na svoje

JUNG KOOK - Golden

Kookov Golden je prav sijoč. Še prej pa je korejsko poslovno-glasbeno bistroumje, očitno, prehitelo britanskega oziroma ameriškega. Ko slavni boy/girl-bend razpade (uradno načeloma sicer še ne sme, saj je kasnejša vrnitev zasedbe lahko še kako donosna), se posamezni člani praviloma razidejo s svojimi lastnimi popotnicami. Te predstavljajo njihovi solistični albumi. In zbirka teh je po vsebini nato večinoma enotna. Zadnja komparativna primera sta razhoda skupin One Direction in Fifth Harmony. BTS-ovci so se raztepli vsak po svoje, in to dobesedno, slogovno kakopak. V-jev izjemen Layover, septembra predstavljeni album (tudi na račun soavtoric songovskega kompleta, tj. našega soul dvojca Freekind), je povsem intimen. J-Hope je z lansko predstavo Jack In The Box presenetil z nič kaj nedolžnim hiphopom. V mehko house-pop nasprotje pa je zdaj zveklo Jung Kooka. Delo Golden vsebuje praktično idealno uravnoteženo docela sodobno, zeit-geistno pro-pelsno soul/R&B akcijo. Središčnica tega je disco-house viharnost Standing Next to You. Pri čemer tudi vsi ostali songi na Golden nikakor niso za odmet. Yes or No malenkostno koketira s fazonom značilnim za Eda Sheerana. Uvodno stabilnost zavitku Golden predstavljajo trije gibčni-in-mični napevi bolj kot ne po vzoru Chrisa Browna. Vsi ti vključujejo tudi v ZDA izjemno priljubljene goste - v zaporedju: raperja Jacka Harlowa, producentski dvojec Major Lazer, raperko Latto. Rahlo poudarjeno dancehallovsko ali 2-stepovsko nežnost Please Don't Change je za Kooka sestavil francoski producent DJ Snake. Simpatična se zdi tudi urejenost ritmičnega prometa na celoti Golden. Štirje songi s konca predvajalne liste so nežne power-pop balade. Ob tem, da napeva Hate You ter Shot Glass of Tears skoraj ne zamorita tako kot večina ultra-korektnih pop-rock cmeranj, ki jih je v današnji audio sferi odločno preveč. Solistični prvenec Jung Kooka ocenjujem kot najmanj 22-karaten.

Ocena: 4,5