Se je Evrovizija z glasovanjem občinstva spremenila v politično platformo?

Tisti, ki Evrovizijo spremljajo že več desetletij, vedo, da se je v tem času zgodilo veliko sprememb, to glasbeno tekmovanje pa je pomembno zaznamovalo, ko so organizatorji glas k temu, kdo bo zmagal, ob strokovni žiriji omogočili tudi gledalcem. Ker tekmovanje vsako leto spremlja več milijonov ljudi po celi Evropi, z udeležbo izvenevropskih držav pa tudi širše, se je zdel glas občinstvu dobra ideja, a strokovnjaki opozarjajo, da je z leti prav sprememba pri glasovanju tekmovanje spremenila v politično platformo, glasba in povezovanje pa sta na stranskem tiru.

Kar je včasih veljalo za glasbeno tekmovanje, ki so ga prenašali po nacionalnih televizijah, o rezultatih pa so odločale izključno strokovne žirije, je preraslo v ogromen spektakel, ki ga oblikujejo občinstvo, družbena omrežja, diaspora in mednarodne napetosti, piše The Conversation.

Ko se je leta 1956 prvič odvijalo tekmovanje za pesem Evrovizije, gledalci niso imeli pravice glasovati, o zmagovalcu so odločale zgolj nacionalne žirije. To se je spremenilo konec 90. let prejšnjega stoletja z uvedbo glasovanja v živo, ki je občinstvu omogočilo, da je za svoje najljubše pesmi glasovalo po telefonu, s čimer je Evrovizija postala bolj interaktiven dogodek.

Sprememba pri glasovanju je sovpadala z zgodovinsko zmago Dane International, odkrito transspolne pevke iz Izraela, leta 1998. Njen uspeh je okrepil prepoznavnost skupnosti LGBTQIA+ in pomagal oblikovati tekmovanje v izrazito queer kulturni pojav, za kakršnega velja danes.

Sčasoma je glasovanje postalo vse bolj digitalno in od leta 1998 do 2008 se je Evrovizija skoraj v celoti zanašala na glasove občinstva, mnenje in glas žirije pa sta postala stranskega pomena. Danes lahko javnost glasuje po telefonu, SMS-ih in prek uradne spletne strani ali aplikacije, od leta 2023 pa je glasovanje mogoče tudi iz držav, ki ne sodelujejo v tekmovanju.

V dobi družbenih omrežij je občinstvo mlajše, bolj globalno in bolj povezano. Tekmovanje si je lani ogledalo 166 milijonov gledalcev, pri določanju zmagovalca pa so prispevali glasove v 146 državah.

Ko je glasovanje občinstva dobivalo vedno večjo težo, so mnogi začeli prepoznavati določene vzorce. Nordijske države so si redno izmenjevale največ točk, enako je bilo z baltskimi državami, državami nekdanje Jugoslavije in državami, ki so nekdaj pripadale Sovjetski zvezi. Na primer Ciper in Grčija si od začetka glasovanja izmenjujeta 'znamenitih' 12 točk.

Glasovanje na Evroviziji je postalo tema raziskav, strokovnjaki pa opisano izmenjavo točk imenujejo 'blokovsko glasovanje', kjer države dosledno dajejo največ točk sosednjim ali kulturno bližnjim državam. Ti vzorci niso vedno zgolj politični. Nanje vplivajo tudi jezik, migracije, geografija in kulturna bližina.

Države tako pogosto dodelijo točke tistim, s katerimi čutijo neko povezavo, na rezultate glasovanja občinstva pa lahko vpliva tudi moč diaspore. Litva na primer pogosto prejema veliko glasov občinstva na Irskem, kjer živi močna litovska skupnost.

Pomembno vlogo pa igra tudi politika. Tekmovanje za pesem Evrovizije deluje kot 'kulturni seizmograf', ki razkriva politične in kulturne napetosti v Evropi. Zmaga Turčije leta 2003 je imela širši simbolni pomen v času pogajanj o pristopu države k Evropski uniji, medtem ko je zmaga Ukrajine leta 2022 po ruski invaziji postala eden najjasnejših primerov politične solidarnosti v zgodovini tekmovanja.

Prav s prepletanjem glasovanja občinstva, ki močno občuti politično ozadje, pa je glas strokovne žirije postal postranskega pomena. Organizatorji so sistem večkrat spremenili, glasovanje strokovne žirije pa je bilo ponovno uvedeno leta 2009, deloma zaradi pomislekov, da glasovi občinstva dajejo preveliko težo glasovanju blokov in diaspore.

Danes zmagovalca v razmerju 50:50 odločajo glasovi strokovne žirije in glasovi občinstva, ki pa se pogosto zelo razlikujejo. Leta 2023 je finski predstavnik Käärijä s pesmijo Cha Cha Cha po glasovih občinstva prepričljivo zmagal, a je na koncu kot zmagovalka domov odšla Švedinja Loreen, ki je zmagala po razdelitvi glasov strokovne žirije.

Podobno se je zgodilo v zadnjih dveh letih, ko je imel zaradi vojne v Gazi Izrael močno podporo občinstva, medtem ko so določene države izrazile nestrinjanje z organizatorjem, da državi sploh dovoli sodelovanje. Končalo se je z bojkotom petih članic, med katerimi je tudi Slovenija.