BIFFY CLYRO – A Celebration of Endings
Malenkost manj ostrine, izstopajo pa ostale vrline! Devetica na seznamu albumov vrlih Škotov Biffy Clyro je tu. Že februarski singel Instant History je namigoval v smer še dodatnega krhanja melodičnega metal-rocka, kombiniranega s hardcore opilki, tako značilnega za škotski trio. Ta je nastopil z njegovo šesto zbirko Opposites (2013). Za moj okus je najboljši komad celotnega opusa Biffy Clyro tisti iz druge polovice že tako zelo hitičnega dvojnega ploščka z letnico 2013. Imenuje se Modern Magic Formula. Naj za primerjalno markacijo izkoristim prav tega. Novi album A Celebration of Endings ima simptomatičen uvod, kajti prvi ducat taktov pesmi North of No Soul je čudovito premišljena zvočna bravura, ki ji sledi nekaj napetih rifov, tem pa korus, ki je že malce plastičen, a še vedno zelo v mejah dobrega rockovskega okusa. Podobno strukturno in zvočno elastično je nato vse, kar zapoje in zažaga v skupno enajstih vižah. Za nameček smo tokrat še bližje otožnosti ali iskreni žalosti, še eni tipični Biffy Clyro izpovedni premisi – poletja, kot je ta, še ni bilo. The Champ, Weird Leisure in Tiny Indoor Fireworks nam simpatije do zasedbe iz pozabljenega ter vedno vetrovno-deževnega žepa jugozahodne Škotske le še okrepijo. Tedaj pa nastopita najbolj drzna songa. Worst Type of Best Possible se morebiti malo preveč nalovni na sintetični kitarski arhetip a la Muse, medtem ko je balada Space le še pol poti do songovskih cefizljev v režiji Coldplay. Drveče krepostni sedmi zaporedni na morebitne dvome o idejnem iztirjenju Biffy Clyro lokomotive odgovori že z naslovom End Of.
A Celebration of Endings je čudovita parada izjemnih zvokov. Kot vsota pa spet krasen album neutrudnih Biffy Clyro.
Ocena: 4
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.