Skromni holandski soular Benny Sings ostaja moj še vedno premalo slavni favorit

BENNY SINGS - Music

Zdaj se jih je pa res že nabralo. Bennyjevih albumov, ki so vsi po vrsti – ljubki. Sončne in optimistične melodije, ki jih holandski multimuzik podaja v ključu, značilnem za mehak jazz-pop z začetka osemdesetih, nima naravnih sovražnikov. Lahkotnost sinkopiranih klavirskih frazic, ki poganjajo Singsov izraz, godi ob vsakem času. Seveda Sings ni glasbenik, ki bi ga uporabili kot spremljavo, ko se moramo postaviti pokonci ali nepreklicno zbrati oziroma ostati ostrih mislih. Pretežno falsetno petje in bogati, a še vedno kalupski oz. kar predvidljivi aranžmaji ob zmernem funky tempu poustvarjajo vzdušje, ki je pred desetletji proslavil kalifornijsko funky-pop šolo, ali Michaela McDonalda (Doobie Brothers), duet Steely Dan in druge. Songi Bennyja Singsa načeloma izhajajo iz tradicije umirjenega revialnega popa, pri čemer je tudi esenca folka, ravno tako pa blue-eyed soula opažena kar pogosto. Res, avtorju se v njegovem značilnem urbanem, a vendar stalno zasanjanem naklonu nikamor ne mudi. Singsov osmi album je pričakovano absolutno histerije-prost. Michael Franks in Alessi Brothers sta še dva Singsu zelo podobna ameriška izvajalca.

Benny Sings, ki je svoj prvenec predstavil že pred skoraj dvema desetletjema, je tu z novim delom Music pri drugem iz niza izdaj pod streho ameriške založniške hiše Stones Throw, ki je bolj znana po svojem katalogu progresivne elektronike, trip-hopa ozrioma eksperimentalne glasbe.  

V primerjavi s Singovim prejšnjim albumom City Pop (2019) je ta novi melodijsko zadovoljiv, vseeno pa pogrešam kak ritmični eksces več. Nenazadnje že vstop med avtorjeve nove songe nakaže ponovitev standardnega "Sings štiha". Nobody’s Fault ali duet z odličnim mladim londonskim prav tako multiinstrumentalistom in producentom Tomom Mischem bi lahko ponudil več. Zelo prijetni, a spet počasnejši ljubezenski impresiji Here Is Comes sledi nemara najboljši med vsemi. A je komad Sunny Afternoon kar nerodno prekratek. Zabavni sta tudi sodelovanji z ameriškim kolegom Macom DeMarcom (Rolled Up) ter tisti Miracles, ki je vokalno izdatnejši (z Emily King in Petrom Cottontaleom). Poseben čar obdaja tudi kolaboracijo z ameriškim soluarjem Kyleom (Kids).  

Skrajno prijeten in prikupen album – sploh za na pot. 

Ocena: 4