Slaba navada kot svež rokerski zagon

Četudi se zdi, da je Matic Nareks dokaj znano ime z domače rock in metal scene, drži tudi, da je potreboval kar dve desetletji, da se je odločil za "usodni" korak, da se je otresel varnosti bendovskih struktur in stopil na pot samostojne kariere. Pred nami je prva pesem Slaba navada, prvi od štirih singlov s prihajajočega EP-ja, ki bo luč sveta ugledal do konca leta.

Skladba morda na prvo žogo deluje kot klasična ljubezenska balada, a se pod površjem skriva precej bolj temačno-toksična zgodba. Odlikuje jo rokerski "drive" ter odličen razpon Nareksovega vokala, ki pesem uspešno krmari od začetka do konca.

Matic je okoli sebe zbral odlično ekipo, in sicer mu pomagajo Klemen Čampa na kitari, na bas kitari Jani Lah (Pomaranča, Requiem) ter Peter Smrdel (Pomaranča, Mind Tree) na klaviaturah. K pesmi se odlično poda tudi videospot Perice Raia, v katerem sta zaigrali igralki Sandra Zulić in Gaia Pangerc. Nareks, ki se je tako vrnil h koreninam v obliki strasti, ostrine in uporništva, nam je odgovoril na nekaj vprašanj.

Priznam, bilo je izjemno težko in čustveno obdobje. Pri Pomaranči nismo bili le kolegi v bendu, ampak smo bili osebno zelo tesno povezani – kot družina. Ko se zgodi nekaj takšnega, se svet za trenutek ustavi in glasba takrat pade v drugi plan. Potreboval sem čas, da sem vse skupaj procesiral. A glasba je tista, ki na koncu vedno ponudi terapevtski izhod. Danes na vse skupaj gledam s spoštovanjem do preteklosti, a s trdnim prepričanjem, da je napočil čas, da grem naprej. Energija, ki smo jo delili, ostaja v meni, a zdaj jo kanaliziram v svojo lastno zgodbo.

Pogum je verjetno prišel iz tistega notranjega nemira, ko veš, da imaš v sebi preveč zgodb, ki morajo končno na plano. Skozi leta se je nabralo ogromno materiala, izkušenj, idej in čustev, ki v skupinah morda niso vedno našle svojega mesta, zdaj pa je bil pravi trenutek, da jih uglasbim točno tako, kot jih slišim v svoji glavi. Biti sam svoj šef je dvorezen meč – po eni strani imaš popolno kreativno svobodo in se ne rabiš usklajevati z različnimi egi, po drugi strani pa si za vsako napako odgovoren sam. Je bolj naporno, a hkrati neizmerno bolj izpolnjujoče, ko vidiš končni izdelek, ki je 100-odstotno tvoj.

Kdo pa pravi, da sem popolnoma nehal? (smeh) Sem pa to razvado definitivno zmanjšal in jo ukrotil do te mere, da zdaj jaz kontroliram njo in ne več ona mene. Mislim, da sem kot vsak človek pravi "zbiratelj" drobnih slabih navad. Zagotovo mi dostikrat nagaja odlašanje, kar je verjetno tudi glavni razlog, da sem svojo prvo samostojno pesem izdal šele po dvajsetih letih, odkar sem se začel resno ukvarjati z glasbo (smeh). Vedno je bil kakšen izgovor, vedno je bilo kaj drugega bolj nujno. A končno sem prišel do točke, ko sem po dolgih letih "pacanja" rekel: "dovolj je, gremo v studio".

Štiri skladbe so že v "peči". Vsaka bo zgodba zase, z različnimi gosti, ki jih morda ne bi pričakovali, a so vrhunski mojstri. To bo sestavilo EP, ki bo izšel še letos. Kar se pa albuma tiče, priznam, da sem stara šola. Sanjam o plošči, ki jo primeš v roke. Če bo odziv takšen, kot je začetna energija, se ne bom ustavil pri štirih pesmih. Zdaj, ko sem končno skočil z mostu, ne mislim kmalu splavati na obalo.