Slovenski glasbeniki spisali himno planetu

Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo z znamko Samo1planet že dalj časa iščejo načine, kako o varovanju okolja in podnebnih spremembah govoriti ljudem poljudno in razumljivo. V ta namen so v preteklem letu začeli ustvarjati lastne podkaste ter zgradili močan TikTok kanal, na katerih skozi pogovor, humor in konkretne primere približujejo pomen majhnih dejanj za boljši svet. Kot naravno nadaljevanje teh prizadevanj je v okviru znamke Samo1planet nastala tudi avtorska skladba Samo en planet – himna planetu, katere ustvarjanje so zaupali Boštjanu Nipiču (Nipke) in njegovi ekipi.

Voda, zrak, rodovitna tla in stabilno podnebje niso samoumevni. So temelj našega vsakdana, pogosto nevidni prav zato, ker so vedno tu. Ravno na to opozarja tudi besedilo skladbe, ki sta ga spisala Damjan Jović in Boštjan Nipič – Nipke in sta ga s sodelavci posnela v okviru Dravle Records. Da se bo sporočilo pesmi dotaknilo src Slovencev, so s svojimi vokali poleg Nipiča poskrbeli še Eva Boto, Gregor Štrasbergar in Luka Sešek.

Glasba odpira prostor tišine, razmisleka in občutka povezanosti z naravo. Govori o trenutkih, ki jih vsi poznamo: pogled v nebo, stik z vodo, toplina sonca. Prav ti trenutki dajejo težo vprašanju, kakšno prihodnost soustvarjamo. Skladba tako ni nastala kot promocijski izdelek, temveč kot avtorski odziv ustvarjalcev, ki so se projektu pridružili, ker verjamejo, da je danes pomembneje kot kdaj koli prej, da o skrbi za okolje in podnebje govorimo iskreno, človeško in brez distance.

Ustvarjali so v naravi, ki jim je bila v navdih, saj se je snemanje bistveno razlikovalo od običajnih snemanj v kleteh, studiih, med štirimi stenami. "En dan je pihal veter, drug dan je deževalo, a ravno to je naredilo snemanje v naravi dodatno zanimivo," pripoveduje Nipke, ki obenem poudarja, da je snemanje v naravi z vidika akustike najboljše, saj v naravi ni odmeva.

Glasbeni producent in ustanovitelj založbe Dravle Records Damjan Jović pravi, da jih v studiu navadno poleg štirih sten omejujejo tudi vonjave zaradi hrane, pijače in kajenja: "Tukaj pa si na svežem zraku, kar je dobra inspiracija, saj imaš čiste misli, iskren namen in to se odraža tudi na komadu. Studio med oljkami jih je spodbudil tudi k temu, da vse zvoke posnamejo v naravi. Projekt mi je prinesel zavedanje, kako pomembni sta kreativnost in volja – včasih ne potrebuješ toliko opreme, samo idejo in ljudi, ki ti jo pomagajo izvesti." Za snemanje zvokov so tako uporabili kamne, zemljo, pesek in les – če boste pozorno prisluhnili, jih boste slišali.

Pevca in kitarista pri skupini Mrfy Gregorja Štrasbergarja sta k sodelovanju povabila Nipke in Damjan Jović. Sodelovanje je sprejel, še preden je slišal skladbo: "Rad eksperimentiram in grem v okolja, ki so nova in so drugačna – ta te navdihnejo, dajo ti nove dimenzije in poglede." Takšnemu razmišljanju pritrjuje tudi glasbenik in pevec Luka Sešek: "Kako hudo je delati projekte, ki niso klasični. Človek stopi v neko drugo dimenzijo kreativnosti."

Seveda pa so imeli slovenski glasbeniki in ustvarjalci v naravi povsem druge izzive, kot so jih vajeni. Največji izziv je intonacija. "Igram pihala in trobila, zato sem moral vsakič posebej instrument ogreti in segreti," pravi skladatelj in instrumentalist Tommy Budin, član Ansambla Avsenik. S podobnimi izzivi se je srečeval kitarist in producent Tine Lustek, ki je povedal, da se instrumenti na mrazu in vlagi zelo hitro razglasijo.

Tudi glasbenica in pevka Eva Boto priznava, da še nikoli ni snemala vokala v naravi, predvsem pa ne z burjo. Kljub izzivom pravi, da je bilo snemanje zelo lepa izkušnja, predvsem pa bi ob prvem poslušanju pesmi lahko prisegla, da je posneta v studiu.

Vsak od nas prispeva kapljo v jezero sprememb.

Projekt je del širših prizadevanj Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, da okoljske teme približajo ljudem na način, ki nagovarja srce, ne le razuma.