Nedavno ste izdale EP Unstoppable, ki vsebuje šest pesmi. Gre za kratkometražno izdajo – zakaj ne celoten album, naslednik prvenca iz 2013?
Saša: EP Unstoppable ni kompromis, ampak jasen in glasen korak naprej. Po letih menjav članic, iskanja prave kemije in številnih življenjskih preobratih smo želele energijo, ki jo ima ta zasedba, spustiti v svet zdaj, ko je najbolj živa – ne pa čakati še nekaj let na celoten album. Gradiva za album imamo dovolj, vendar želimo, da dozori. Ta EP je dokaz, da nas ni in nas ne bo ustavilo nič. Album bo prišel, ko bo pripravljen zavzeti svoj prostor.

Vaš zvok se zdi bolj rokerski kot klasično metalski. Je to vaša odločitev ali vpliv producenta Sergeja Pobegajla?
Sonja: Zvok na tem EP-ju ni odmik od metala, ampak njegova nadgradnja. Avtorici sva isti, slog ostaja enak, le bolj neposreden, z več teže v kitarskih rifih. Takšno zvočno podobo smo si želele že dolgo. Sergej je znal ujeti točno tisto ostrino in dinamiko, ki jo imava s Sašo v glavi, ko ustvarjava. Poslušalci lahko zdaj preko plošče začutijo del energije, ki jo oddajamo na koncertih v živo. Sodelovanje s Sergejem nas je zelo navdušilo in veselimo se nadaljnjega skupnega dela.
Trdno jedro skupine sta Saša in Sonja, v vseh teh letih pa se je zamenjalo precej članic. Kako gledate na to in kaj mora imeti dekle, da jo sprejmeta v Hellcats?
Saša: S Sonjo sva vedno iskali najboljše in pred tremi leti sva to končno našli. Najbolj ceniva iskrene odnose in predanost. Z leti se pokaže, ali je glasba res nekaj, za kar si pripravljen živeti. Midve brez benda praktično ne znava. Za vstop v Hellcats ni dovolj samo tehnično dobro igranje – punca mora imeti iskro, predanost in močno željo ustvarjati z nami. S Saro in Mio se odlično razumemo. Vse obožujemo nastopanje, potovanja, našo glasbo, verjamemo v bend, smo zelo predane vajam in koncertom, poleg tega pa se imamo na turnejah res lepo.
Vmes se vam je "zgodilo življenje", obe sta postali mamici. Se je zaradi tega spremenil tudi vaš odnos do glasbe?
Sonja: Postati mama te preoblikuje, vendar ti glasbe ne vzame – da ti še večji razlog, da jo živiš. V bendu smo tri mamice in ena študentka. Družine nam pomenijo ogromno in tudi naši domači vedo, da brez glasbe preprosto ne bi bile to, kar smo. Z vaj in odrov se vedno vračamo polne energije – to je naš odklop in hkrati polnjenje baterij. Ko nekaj res ljubiš in v to verjameš, vedno najdeš način. Z dobro organizacijo se premika tudi tisto, kar se zdi nepremakljivo.
Ženska metal scena pri nas je zelo majhna. Se počutite kot zadnje upanje domačega ženskega metala?
Saša: Ne vidimo se kot zadnji up, temveč kot dokaz, da se da. Če nas je malo, pomeni le, da je prostora še veliko. Ne iščemo titule edink, želimo pa pomagati odpirati vrata tistim, ki prihajajo za nami. Prav zato sva s Sonjo leta 2015 organizirali prvi festival vseženskih skupin Dan rock žena. Namen festivala je dati ženskam v rocku in metalu prostor, glas in priložnost, da predstavijo avtorsko glasbo. Letos se že enajstič srečamo na isti lokaciji, v Orto baru, 7. marca, ko bosta z nami pa bosta še dva odlična vseženska benda. Pojavljajo se sicer pobude za podobne dogodke, a gre pri nas za precej drugačen format, tako idejno kot izvedbeno.
V tujini je ženskih metal zasedb precej več. Se v mednarodnem prostoru počutite del te skupnosti?
Sonja: Absolutno. Ko stopiš na oder v tujini in vidiš ženske, ki skupaj s teboj ustvarjajo energijo, začutiš močno povezanost – kot pravo pleme. Gostile smo jih, igrale ob njih, delile odre, izkušnje in potovanja. Ni pomembno, v kateri državi si, pomembna je mentaliteta. Strast in moč žensk v glasbi ne poznata meja. Predlani so se našemu povabilu odzvale odlične Nervosa, ki sodijo v sam vrh svetovne metal scene. Od takrat se redno srečujemo, nazadnje pa smo bile povabljene tudi na njihov veliki koncert s skupinama Testament in Obituary v Ljubljani.

Kaj prinaša prihodnost? Kakšni so načrti in želje v letošnjem letu?
Saša: Letošnje leto bo za Hellcats zelo koncertno obarvano. Imamo že potrjene nastope v Nemčiji, Belgiji, na Hrvaškem in v Sloveniji, za nekatere pa še čakamo potrditev. Pripravljene smo stopiti na oder in pokazati, kaj pomeni Unstoppable (biti neustavljiv op. a.). Vsak nastop je za nas priložnost, da damo vse od sebe in znova dokažemo, da nas res ni mogoče ustaviti.





































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.