SZA subtilno povzdigne odločno raperko Doechii

 Tole je čist' magično! Doechii, lani z grammyjem nagrajena raperka (za album Aligator Bites Never Heal), ima svetovnih hit! Droben beat je, zanimivo, prevzet iz produkcije studijskega komba The Neptunes, ki je raperjem Babyju in duu Clipse leta 2002 namešali komad What Happened To The Boy. Esenca prvotne ritmične teksture po načrtih Pharrella Williamsa in njegove ekipe je nosilni in zato najvažnejši paravan pričujoče fantastičnosti. Floridčanka Doechii načeloma rapa o zavračanju pogoltne korporativne glasbene sheme, ob tem pa ne pozabi šefe založb-velikanke spomniti, da je ona sama bog, katerega duša ni naprodaj, basta. Nato pa je tu še SZA z omamnim refrenom. Vse tri komponente se zaradi vrhunske spretnosti producenta Jaya Versaceja zlijejo v moment, ki mu v prvem letošnjem tromesečju pač ne more konkurirati nihče.

Ob Stormzyju je Dave najbolj popularen britanski raper. Otoška hiphop klika si je po slogu zelo podobna. Ko so drillarji ali grimemarji razpoloženi in ratoborni, se za njimi praši, da jih je komaj razumeti, medtem ko brtualni, često lomljeni ritmi, ustvarjajo malodane industrijsko klimo. Ko pa otoške rimoklepce prevzame nostalgija ali romantika, pa so enako neustavljivi, saj gre precejanje njihovih čustev pogosto čez rob. Še zlasti v ljubezenskih napevih se, tako kot Dave v sveži uspešnici s tretjega albuma The Boy Who Played The Harp, praviloma dodobra izrablja afrobeatovski navdih. Nigerijska pop zvezdnica Tems s svojim globokim in sanjavim vokalom je tako odlična izbira za Daveovo baladno sopotnico. Od Davove ikonske veseljaške himnice Thiago Silva (letnik 2016) do Raindance je kar dolga časovnica, a tako kot za večino njegovih kolegov tudi za Dave velja, da se je v tej periodi neverjetno hitro zresnil in obenem pomehkužil do roba neprepoznavnosti.

Londonska neo-soularka je za svojo novo uspešnico znova izbrala intriganten beat. Ta utripa nadvse prepričljivo, saj se na trenutke celo zdi, da sploh ni sintetičen. S periodičnimi sinkopami, še posebej pa zaradi prepričljive, čeprav hladne, skoraj premočrne interpretacije unikatne Arlo Parks, ta izzveni zelo ljubko, prijazno ter - paradoksalno, a realno - goreče. Struktura komada je zelo podobna tistemu tipu funka, ki so ga pred desetletjem vzgojili The Invisible z nenadkriljivim Davom Okumom na čelu, prav tako Londončani. Tretji album pevke in avtorice Arlo Parks bo zunaj aprila.

The Car je naslov zadnjega albuma proslavljene baročne- ali raje art-rock zasedbe Arctic Monkeys. Od leta 2022 se o bendu, ki je močno zaznamoval drugo dekado tega veka, ni slišalo dosti. Z eno lepo, nežno, cinematično elegijo se Artic Monkeys na prizorišče vračajo prav zdaj. Song Opening Night, ki v primerjavi z omenjenim albumom zveni izdatno bolj organsko, je namenje kompilacijskegamu albumu Help(2), ki ga bo na začetku marca predstavila človekoljubna organizacija War Child. Po napovedih bo na tej izdaji sodelovala smetana progresivnih britanskih rock in pop izvajalcev. Kljub temu pa ne bi bilo presenečenje, če bi Opening Night tudi takrat obveljal kot eden najboljših med vsemi zbranimi.