Tears for Fears: 35 let albuma pesmi z 'velikega stola'

Curt Smith in Roland Orzabal sta se srečala v 70. letih prejšnjega stoletja v britanskem Bathu, ko sta po razpadu "mod" skupine Graduate ustanovila duo Tears for Fears. Nekateri so ju uvrstili med novovalovske sintpop skupine, ki so takrat vznikale kot gobe po dežju. Od Fad Gadget in The Normal od založbe Mute do tega, da je Daniel Miller odkril Depeche Mode, iz katerih je že po prvem albumu odšel Vince Clarke in ustanovil kratkotrajen projekt The Assembly, nato pa Yazoo z Alison Moyet in pozneje Erasure. Pa vse do The Human League, iz katerih so nato vznikli tudi Heaven 17, pa gejevski trio Bronski Beat, Ultravox z Midgeem Urom, Soft Cell z Marcom Almondom in tako naprej.

A Tears For Fears sta že s prvim albumom The Hurting iz leta 1983 pokazala, da ni zgolj sintpop muha enodnevnica, saj sta na album uvrstila precej zanimive, celo plemenske zvoke in poskrbela za ubrano izmenjujoče se petje, hkrati pa postregla z odličnimi pesmimi, kot so Mad World, Change in Pale Shelter. Hkrati sta poskrbela za iskren prvenec, na katerem sta pokazala globino svojih duš.

A sredi 80. let je bil čas, ko se je začel MTV, in tudi Roland in Curt sta odletela na tem valu, ko sta se z odličnim drugim albumom Songs from the Big Chair, ki sta ga izdala 25. februarja 1985, pridružila drugemu valu britanskih skupin, ki jim je uspelo tudi v ZDA. To potrjuje dejstvo, da je album dosegel vrh lestvice albumov Billboard Hot 200 in dosegel večkratno platinasto naklado tako v ZDA kot domači Veliki Britaniji. Hkrati sta pesmi, Shout in Everybody Wants to Rule the World, dosegli vrh lestvice singlov Billboard Hot 100, za zadnjo pa sta dobila tudi nagrado brit za britanski singel leta 1986.

"Naslov je bila moja ideja. Malce perverzno, a morate razumeti najin smisel za humor. Big Chair (velik stol) je iz izvrstnega filma Sybil o dekletu s šestnajstimi različnimi osebnostmi. Kot otroka jo je neverjetno mučila njena mati in edinkrat, da se je počutila varno, je bilo, ko je sedela v stolu pri svoji terapevtki. Tam ji je bilo varno in udobno in ji ni bilo treba v obrambo uporabljati različnih obrazov. To je bil nekakšen sredinec britanskemu glasbenemu novinarstvu, ki naju je nekaj časa precej zafrkaval," je Smith leta 1985 razložil pomen naslova albuma.

"Preprosto gre za protest, da narediš kraval, kar te politično ali družbeno moti. Recimo proti atomskemu orožju. Zdelo se mi je terapevtsko, ko sem ga napisal, da so 'to stvari, brez katerih lahko zdržim'. Kar je tudi ena od stvari, da je pesem tako privlačna in se vtisne v spomin," je o svoji pesmi Shout povedal Orzabal, ki je bržčas postala njun največji hit v karieri.

Roland je ob neki priložnosti tudi priznal, da je njegov oče za preživetje vodil zabavljaški posel, saj je bila njegova mama plesalka, sam pa je srečaval veliko različnih umetnikov, ki so se izmenjavali v njihovem domu. To ga je pripeljalo do tega, da se je prvič srečal s kitaro in se začel zanimati za glasbo.

"Ko smo snemali videospot za Everybody Wants to Rule the World, se spomnim treh stvari. Najprej smo morali vstati ob pol petih zjutraj, da smo ujeli sončni vzhod ob slanem jezeru, ki je neznosno smrdelo, nato sem moral posteljo deliti s Stevom, našim tonskim mojstrom v avtodomu sredi puščave, a sem potem vsaj lahko vozil starega austina," se je zanimivega snemanja videospota spominjal Smith.

Po uspešni turneji sta se moža za kar nekaj časa razšla in se vrnila šele čez štiri leta za uspešni album The Seeds of Love (1989), pozneje pa postregla še albumi Elemental (1993), Raoul and the Kings of Spain (1995), nato sta se spet nekoliko skregala, se vrnila leta 2000, leta 2004 pa izdala ploščo s primernim poimenovanjem Everybody Loves a Happy Ending in izvedla vrsto koncertov.

Po več kot desetletju sta velike ege dokončno postavila v kot in se na odre vrnila leta 2016 ter v zadnjih petih letih imela kar nekaj uspešnih povratniških turnej, na katerih sta pokazala, da tudi v zrelih letih ostajata odlična izvajalca v živo. Prav pričujoči album je najbolj zaznamoval njuno kariero, saj ju je preko njega spoznal praktično ves svet, tudi po zaslugi videospotov. A predvsem dobre pesmi so ju trdno zasidrale na seznamih najboljših skladb iz 80., ki se še vedno veliko vrtijo in vas popeljejo v neke druge čase vsakič, ko jih slišite. Se strinjate?