TEED je enostavnejši nadimek Totally Enormous Extinct Dinosaurusa

Velike spremebe morda niso najboljše, so pa zelo zanimive. TEED je britanski elektronik delujoč v ZDA. Njegovo (nekdanje) umetniško ime je (bilo) dosledno zakomplicirano: Totally Enormous Extinct Dinosaurus. Enako kot je bila tudi umetelena house dinamika, ki je pogumno uhajala v ambientalna prostranstva, vse do ortodoksnega minimala. Na drugi strani pa je Orlando Tobias Edward Higginbotton, kot je glasbenikovo pravo ime, občasno zavijal tudi proti distorzičnim vozlom, ki zvenijo povsem eksperimentalno. Nepredvidljivo fluidno teksturo svojih skladb je - zdaj preimenovan preprostejše TEED - zamenjal za prostoren sanjski pop. V nekaj komadih z albuma Always With Me resda ostaja prikupno balearski (My Melody in naslovna téma sta te vrste, monumentalno mimimalistična je sklepna, pomenljivo naslovljena Start Again), toda Higginbottom je več kot očitno oz. slišno sestopil na planet, kjer ga do sedaj še nismo srečali, resnici na ljubo pa ga v dream-pop okolju tudi nismo pričakovali. V luči avtorjeve nagle stilistične transformacije je odličen, mestoma še vedno hibridno zastavljen song, tisti z dolgim, recimo klasičnim TEED-ovskim housey zaključkom Rekt. Vse kaj drugega pa sta hitovska Desire in pop nežnost My Melody. Slednji dve bi ocenil kot presečno množico med dream-pop prvakoma Empire of the Sun in Air, pionirjema taistega podžanra. Higginbottom sicer pravi, da so na njegov prenovljeni izraz najbolj vplivali Marianne Faithful, Ryuichi Sakamoto in norveški indie-pop duo Kings Of Convenience. Puhasta pop-ish mešanica, ki jo ponuja glasbeno klasično izobraženi sin slavnega angleškega zborovodje in organista, lahko - špekulativno - pomenita dvoje. TEED je usodno zaljubljen ali pa si s prefrigano ekspresivno rekonstrukcijo v synth-pop maestra obeta večji komercialni izplen. Vsekakor velja, da mesec december v teh časih kliče po nečem lahkem in nenasitnem.