Temna plat globalizacije: ko država za ceno uspeha žrtvuje mlade

Kaj imata skupnega globalizacija in K-pop? Marsikdo za slednjega morda še ni slišal, zato je toliko bolj presenetljivo dejstvo, da prav K-pop v zadnjem času 'osvaja svet'. Primer: Južnokorejska pop glasbena skupina BTS je na ameriški glasbeni lestvici Billboard izpodrinila vse ostale, svetovno znane glasbene izvajalce, ter se zavihtela na sam vrh. A za kakšno ceno? Zgodba o uspehu namreč skriva tudi temno plat, tisto, o kateri le malokdo govori. A pojdimo po vrsti.

K-pop: kaj predstavlja in zakaj je navdušil?

K-pop predstavlja kratico za 'korean pop' oziroma korejsko pop glasbo, ki, kot pove že samo ime, vključuje veliko stilov južnokorejske glasbe – ti pa zajemajo tudi sodobne ritme, ritme elektropopa, hip-hopa, rapa in bluesa.

Zdaj se boste morda vprašali: Zakaj je korejska glasba nekaj posebnega, če je prevzela večino tehnik iz 'zahodne' glasbene industrije? Odgovor med drugim tiči v dejstvu, da pri K-popu ne gre zgolj za glasbo: K-pop je subkultura, ki je zaradi številnih razlogov, ki jih bomo razložili nekoliko kasneje, postala izjemno priljubljena med mladimi po vsem svetu. Zahvaljujoč internetu in dostopu do digitalnih vsebin je dosegla neverjetno široko mrežo občinstva – zahvale pa gre pripisati tudi skupini gorečih privržencev, ki so prav internet in spletne platforme uporabili za širjenje glasbe, fotografij, krajših motivacijskih sporočil in zabavnih sličic, prek katerih so K-pop kulturo združili s problematiko, ki pesti mlade po vsem svetu in se jim tako približali na skrajno osebni ravni.

Bolj kot karkoli drugega gre za svojevrsten psihološki fenomen. Če pogledamo širšo sliko: K-pop pravzaprav ni ustvaril pomembnejših novitet v svetu glasbe in ob branju mnenj, ki so jih mladi (tudi slovenski najstniki) izrazili na različnih spletnih forumih, so se v K-pop 'zaljubili', z njim 'postali obsedeni', nekateri so zapisali celo, da jim ta 'uničuje življenje', ker trpijo ob dejstvu, da so njihovi idoli tako daleč stran, lahko hitro ugotovimo, da niso zgolj vokalne sposobnosti in instrumentalna spremljava tisto, kar je prevesilo tehtnico v njihov prid.

Razlogi, ki so jih mladi na enem od slovenskih spletnih forumov navedli kot bistvene, da so postali tako privrženi tovrstni subkulturi, so: ''Njihovi videoposnetki so super,'' ''pevci/raperji so zelo lepi,'' ''njihovi izjemni glasovi,'' ''najboljši raperji na svetu,'' ''v večini primerov se med seboj super razumejo,'' ''najboljše osebnosti,'' ''povezava med K-pop ikonami in njihovimi privrženci je tako močna, da se počutimo, kot da so naša družina,'' ''do uspeha so prišli po trnovi poti: najprej so morali petje in nastopanje vaditi več let, ob tem so jih agencije nadzorovale tako, da so jim dovolili uživati le določene količine hrane, jim določili potrebne ure spanja, treningov ... vse to pa je bilo pospremljeno z minimalnim zaslužkom. To so prestali le najboljši, zato si zaslužijo, da jih spoštujemo,'' ''imajo veliko resničnostnih šovov, v katerih se svojim oboževalcem predstavijo na bolj osebni ravni, objavljajo pa tudi prenose v živo, ki so ponavadi zelo zabavni in smešni.''

Na podlagi zgoraj naštetih razlogov lahko pod črto zaključimo: K-pop kultura se je v srca mladih prebila, ker se je z njimi poistovetila, s svojimi nastopi in videzom so postali simbol 'lepote', ki jih iz podobnega razloga, kot sicer popolnoma drugačna skupina občinstva spremlja slavne 'Kardashianke', spremljajo zato, ker jih občudujejo in jim želijo biti čim bolj podobni. Vidimo, da so mladi prepoznali in se poistovetili s subkulturo, ki je zabavna, smešna, a je vseeno za svoj uspeh trdo delala in pridno vadila in jim nič ni bilo položeno v zibelko – zaradi tega pa so si zaslužili tudi njihovo spoštovanje. Prepoznamo lahko občudovanje prijateljstva, ki je prisotno med člani korejskih glasbenih pop skupin ter željo po pripadnosti: '' ... se počutimo, kot da so naša družina.''

Najverjetneje ni treba posebej poudarjati, da so mladi, sploh v zadnjem desetletju oziroma dveh, generacija x, če ne celo y – generacija 'upornikov' zoper obstoječi sistem in avtoriteto: tako doma kot v šoli. In če že pride do tega, da gojijo spoštovanje do nekoga, je to predvsem zato, ker v njem prepoznajo sledi tistega, s čimer se želijo poistovetiti, tistega, k čemur stremijo tudi sami in nekoga, ki mu lahko zaupajo. Iščejo vzornike, idole, ki jih bodo na nek način usmerjali in po katerih se bodo lahko zgledovali. Ob tovrstnih potrebah in željah pa v večini primerov pozornost usmerijo na lepe in uspešne 'zvezdniške ikone', ki so postale prepoznavne in uspešne s pomočjo trdega dela. Le malokateri mladostnik se ob tem poglobi v vpliv države, gospodarstva in politike na razvoj določene kulture in v ceno slave, ki jo morajo njihovi 'idoli' plačati, potem ko ugasnejo vse kamere in soji žarometov. Najverjetneje se marsikateri 'oboževalec' K-popa niti ne zaveda dejstva, da njihova priljubljena glasbena zvrst in ostali elementi korejske pop kulture (ki nosijo krovno ime Hallyu oziroma 'korejski val') pravzaprav izvirajo iz gospodarstva in ne s področja kulture.

Temna plat globalizacije in kaj se zgodi, ko luči ugasnejo?

Ko govorimo o pop kulturi, ki prihaja iz Južne Koreje, moramo v tej točki najprej nameniti nekaj besed korejski zgodbi o uspehu. Pred več kot šestim desetletji je bilo južnokorejsko gospodarstvo na samem dnu: ko se je leta 1953 končala vojna s sosednjo Severno Korejo, je v državi nastopil 'razpad sistema' – uničena je bila več kot polovica industrijskih obratov, kar 75 odstotkov železniške infrastrukture pa je bilo sesute.

Kako se je torej država, ki je manj kot desetletje po končani vojni delavcem s slabšo izobrazbo na leto izplačala komaj 70 evrov (kar je bilo celo slabše od delavca s podobno stopnjo izobrazbe v afriški Gani), zavihtela na sam vrh izvoznega sektorja in postala država, ki proizvede in izvozi toliko avtomobilov, elektronike in pametnih avtomobilov, da je vsaj en korejski produkt prisoten v domu slehernega prebivalca zahodnega sveta? Kako je iz države, ki je bila v zatonu, postala ena najrazvitejših držav na svetu?

Južna Koreja, kot jo poznamo danes, je zrasla na plečih velikih družinskih konglomeratov, imenovanih chaebol (ti so nastali na podoben način kot japonski konglomerati zaibatsu). Chaebol oziroma v originalni, korejski različici jaebeol je beseda, ki označuje premoženje oziroma lastnino (jae) in združbo oziroma klan (beol). Če poenostavimo, gre za 'premožne klane' in v tovrstni ureditvi še vedno velja tradicionalna kultura 'osebnega žrtvovanja' ter zvestobe delodajalcu. Korejski delavci so po številu ur, ki jih preživijo v službi, na vrhu svetovne lestvice, a so že zdavnaj prerasli vlogo cenene delovne sile. To jim je uspelo tudi s pomočjo velikih vložkov v izobraževalni sistem, s čimer so postali deležni boljše izobrazbe in širšega strokovnega znanja.

Po azijski krizi leta 1997 so Korejci spoznali, da gospodarska moč industrijskih velikanov, kot so Kia, Hyundai, LG in Samsung, enostavno ne zadostuje več, zato so naredili strateški premik na razvoj trga informacijskih tehnologij in na razvoj kulture ter vseh podpanog, ki sodijo zraven. Posvetili so se razvoju videoiger, glasbe ter ustvarjanju filmov in serij iz lastne produkcije. Ko je država za vsa zagonska podjetja vpeljala davčne ugodnosti in subvencije, je nastopilo obdobje razcveta na področju videoiger, ki še danes prinašajo skoraj desetkrat višje prihodke od pop glasbe. Največji in najbolj strastni ljubitelji videoiger na svetu so namreč v večini primerov premožni ljudje in zvezdniki. Južna Koreja je leta 2005 ustanovila skoraj milijardo evrov vreden investicijski sklad v pop kulturo, s čimer je na pomoč priskočila tudi glasbenim, filmskim in televizijskim zvezdnikom. Visok vložek je v korejskem primeru obrodil bogate sadove: leta 2015 je namreč korejski izvoz izdelkov s področja kulture presegel zaslužek petih milijard evrov. Svetovna populacija je počasi, a vztrajno postajala zasvojena s posameznimi področji korejske kulture – to se je pokazalo na področju glasbe, ki je v hipu obnorela najprej Američane, nato pa so trendu K-popa sledile tudi preostale svetovne kulture. Spomnimo se leta 2012, ko smo lahko prek vseh radijskih in televizijskih glasbenih programov, med katerimi je tudi najuspešnejši konglomerat MTV, poslušali skladbo Gangnam Style, ki jo je prepeval korejski izvajalec PSY. Najbolj zanimivo je dejstvo, da v tistem času praktično nihče ni poznal pomena besedila skladbe, a je ta kljub vsemu postala izjemno priljubljena. O tovrstnem fenomenu bo več govora nekoliko kasneje, ko se bomo vrnili h glasbeni skupini BTS.

Korejci od leta 2010 beležijo vztrajno rast izvoza korejske kulture, ki vsako leto zraste za povprečno 13,4 odstotka. Celotna industrija korejske pop kulture je danes po nekaterih ocenah že presegla 100 milijard evrov, čedalje pomembnejšo vlogo pa igrajo K-pop fenomeni, ki tvorijo več milijard vredno glasbeno industrijo.

Naraščajoč uspeh in priljubljenost korejskih glasbenih skupin sta prebudila željo pri marsikaterem južnokorejskem najstniku, da bi se preizkusil v glasbenih vodah. A postati K-pop zvezda se sliši lažje, kot v resnici je: cena slave se namreč v večini primerov spremeni v nočno moro. Založniške hiše, ki prepoznajo talentirane glasbenike, te že v rosnih letih vzamejo pod svojo taktirko in jih v strogem režimu učijo petja, plesa ter javnega nastopanja, ob vsem tem pa nimajo pravice do prostega časa in svobodnega gibanja – vse je namreč namenjeno uram trdega treninga in počitka. A to še ni vse. Mladi zvezdniki morajo na vsakem koraku ohranjati podobo 'nedolžnosti' in obenem 'razpoložljivosti' za nasprotni spol. Nekatere založniške hiše od svojih varovancev zahtevajo celo, da se vzdržijo partnerskih odnosov do skoraj 30. leta in tu se marsikdo zlomi. Za podobo popolnih glasbenih ikon in naučeno nasmejanih zvezdnikov se pogosto skrivajo nesrečni mladostniki, ki so večkrat tarče obtožb spolnih zlorab in posilstev – vse obtožbe pa v večini primerov skrivnostno izginejo.

Ker je država investirala v napredek lastne kulture, pričakuje od svojih podmladkov popolnost in produktivnost na ravni 'gospodarske mašinerije'. Medijske in založniške hiše zato počnejo vse, kar je v njihovi moči, da bi svetu ponudile 'fantazijsko zgodbo'. Marsikateri zvezdnik mora pred vstopom v sfero korejske pop glasbene scene kljub izjemnim vokalnim sposobnostim oditi pod nož. Videz namreč v K-popu ni nič manj pomemben od vokala. 'Popoln' videz zvezdnikov pa je sprožil čedalje večje število lepotnih operacij – po nekaterih podatkih naj bi kar 14 od 1000 prebivalcev obiskalo lepotnega kirurga, kar Južno Korejo uvršča v sam vrh števila opravljenih lepotnih operacij.

Če se je faza boja za hegemonijo oziroma prevlado znotraj globaliziranega sveta začela v začetku dvajsetega stoletja in so v tem boju v drugi polovici omenjenega stoletja vodilno mesto zavzele Združene države Amerike, velja izpostaviti, da jih je korejska pop kultura, vsaj na področju glasbe in predvsem z uspehom skupine BTS, s tega položaja uspela (vsaj začasno) izpodriniti. Empirično gledano, globalizacija pomeni združevanje različnih oblik življenja: prihaja do združevanja svetovnih kultur in dvigovanja zavesti o svetu kot celoti. Globalizacija v teoriji in načeloma tudi v praksi svet določa kot homogeno celoto. Vprašanja, kot sta, kaj pomeni živeti in kako mora biti življenje urejeno, tako sodijo na področje globalnega razmišljanja. Ker se globalno razmišljanje porodi med raznolikimi posamezniki in družbenimi skupinami, ki imajo popolnoma različne poglede na vrednote in družbene ureditve, pride do kopice različnih mnenj in odgovorov. Prav soočenje različnih pogledov na popolnoma enako vprašanje pa privede do primerjalne interakcije različnih oblik življenja.

Čeprav globalizacija ne proizvaja ene kulture, v kateri bi vsi delili enaka stališča in vrednote, pa ponuja en sam prostor, znotraj katerega vsi akterji dosegajo svoje cilje prek izločanja tistega, kar je nekonkurenčno. Vse značilnosti neke svetovne kulture so po nekaterih mnenjih stvar neprestanega razvijanja in spreminjanja, najpogostejši mehanizem pa je v tem primeru kulturni konflikt.

Zakaj je pop skupina BTS tako posebna in kako ji je uspelo premagati ameriško glasbeno 'mašinerijo' ter premostiti kulturno vrzel?

Južnokorejska fantovska skupina BTS, znana tudi pod imenom Bangtan Boys, se je pred kratkim zapisala v zgodovino, saj se je kot prva skupina žanra K-pop povzpela na prvo mesto ameriške letvice Billboard (lestvica Billboardovih 200 vsak teden razvršča najbolj priljubljene albume v ZDA). Najbolj presenetljivo je dejstvo, da fantje pojejo večinoma v korejščini, kar pomeni, da se je na vrhu priznane lestvice prvič po letu 2006, ko so na njej kraljevali Il Divo, znašel tujejezični album.

BTS so se na glasbeno sceno prebili leta 2013, od takrat pa svet osvojili s pesmimi, ki združujejo sodobni pop, R&B in hip-hop. Kot druge K-pop skupine so znani po dinamičnih nastopih, zapletenih koreografijah in androginem videzu. Fantje so stari od 22 do 27 let.

Njihov uspeh je prepoznal tudi južnokorejski predsednik Moon Jae In, ki je na družbenih omrežjih ponosno zapisal voščilo: "Pesmi, ples, sanje in navdušenje BTS … so dali energijo in moč mladim po vsem svetu." Nadaljeval je z besedami: ''V jedru njihovega osupljivega plesanja in petja je iskrenost. Ta magična moč obžalovanje spreminja v upanje in razlike v podobnosti. Njihove melodije so presegle državne meje, jezike, kulture in ustanove. Hvala, da s čudovitimi nastopi širite veselje po Koreji in svetu!"

Francoska tiskovna agencija je poročala, da naj bi ena od opravljenih raziskav dokazovala, da je bila omenjena glasbena skupina v preteklem letu največkrat omenjena tema na Twitterju. Omenili naj bi jo celo dvakrat pogosteje kot Donalda Trumpa in Justina Bieberja skupaj.

Vse, kar vemo o fantovski glasbeni skupini BTS, se postavlja po robu do sedaj prevladujočim kulturnim razmeram. Če smo lahko uspešnost ameriških in tudi španskih glasbenih izvajalcev upravičevali z dejstvom, da sta oba jezika v svetu dobro prepoznana in zastopana in se zato lahko poslušalci lažje poistovetijo s skladbami, ker jih lažje razumejo, v primeru K-pop glasbenikov prihaja do posebnega fenomena. Korejščine namreč ni niti med prvimi desetimi jeziki na svetu. No, tu pa na vrsto pride zgornja razlaga o fenomenu K-popa in celotnega paketa, ki za seboj potegne tolikšno število privržencev, med katerimi je največ predvsem mlajše populacije.