Tom Jones prvič v Sloveniji, a je obljubil, da se bo vrnil

"Se počutite v redu, se imate dobro?" je zbrano občinstvo, v katerem so prevladovali ljudje v "najlepših letih", že kmalu, potem ko je petnajst minut čez dvajseto uro zvečer stopil na oder ljubljanskih Stožic, pobaral Tom Jones, ki ima za seboj več kot 55-letno glasbeno kariero.

Da je predvsem izvajalec, saj najraje poje priredbe, je znano že večino njegove kariere, zagotovo pa je poudarek pri njem predvsem na markantnem in izredno močnem soul glasu, ki mu, roko na srce, pri skoraj osemdesetih, služi izredno dobro. Koncert je začel s pesmijo Johna Leeja Hookerja Burning Hell, nadaljeval s tradicionalno Run On ter Mama Told Me Not to Come Randyja Newmana. 

Kmalu je prišel do Sex Bomb, njegove največje uspešnice iz novega tisočletja, čeprav je po svoje skoraj ironično, da 79-letnik poje namigujoče pesmice. A v primeru Jonesa morda lahko naredimo izjemo, sploh na njegov "pedigre", saj poznamo tabloidne zgodbe, da naj bi v najboljših letih spal z 250 ženskami letno, četudi ga je doma zvesto čakala žena. Za svoj 59-letni zakon z ženo Lindo je sicer pred leti, ko jo je za vedno izgubil, dejal, da je bila ona "najbolj pomembna stvar v njegovem življenju".

Zapel je še pesmi velikanov, kot so Little Willie John, Jerry Lee Lewis, Solomon Burke, ni pozabil na svoje velike hite, kot so Delilah, Green, Green Grass of Home, What's New Pussycat? in It's Not Unusual. Izstopali sta melanholična Tower of Song Leonarda Cohena in mogočna Soul of a Man Blind Willieja Johnsona. Pokazal je, da lahko Newmanova You Can Leave Your Hat On, pesem, ki jo je po zaslugi filma Devet tednov in pol v popularno kulturo 80. let zacementiral Joe Cocker, v njegovi izvedbi, s primerno nazornimi animacijami v ozadju, zveni še bolj seksi. Njegovih 79 let gor ali dol.

V dodatku je ponudil še What a Wonderful World Louisa Armstronga in še eno "seksi zadevico", pesem Kiss, ki jo je sicer leta 1988 "zagrešil" z britanskimi elektronskimi čarovniki The Art of Noise. Po stotih minutah je koncert zaključil s skladbo Strange Things, ki jo je v originalu pela Sister Rosetta Tharpe.

Pevec tako ostaja pravi "tiger", četudi ga morda modrčki, ki so včasih leteli na oder, kot je dejal že nekaj časa nazaj, ne ganejo več. Prav tako ne miga več tako živahno z boki, kot je to počel včasih, a brez dvoma je možakar zelo čilega duha za svoja leta, ki zna očitno zelo dobro paziti na svojo pevsko kondicijo, saj je izvrsten interpret večini dobro poznanih pesmi. Las si že desetletje ne barva več, kar pa je pri vsem skupaj še najmanj pomembno. Slovenci so ga bili bržčas veseli, čeprav bi bil obisk zagotovo lahko še boljši, prej pregovorno precej zadržano občinstvo, ki je pravo nasprotje žurersko-razigranih Italijanov, pa se je vidneje razživelo šele v dodatku.

Jones se je na koncu zahvalil svoji odlični spremljevalni zasedbi in dejal, da kljub temu da so tokrat v Sloveniji nastopili prvič, da se zagotovo še vrnejo. Če sodimo po komentarju pred leti, da se ga "ne bomo znebili do stotega leta" in da "glasba rešuje njegovo življenje", saj svoj smisel vidi na odru, pred občinstvom, potem mu lahko verjamemo. Tako njegovemu glasu kot stasu gre naravnost odlično in prav zna se zgoditi, da bo svojo "grožnjo" tudi uresničil ...

Utrinke iz Stožic si oglejte v fotogaleriji in posnetkih!