Tretji kanu: Lepo je dobiti rože, še lepše jih je podariti

Daješ mi rože je prva skladba s prihajajočega albuma novomeške zasedbe Tretji kanu, ki jo z videospotom predstavljalo na dan, ko se pripadnicam nežnejšega spola tradicionalno prinaša cvetje. "Naj te rože, v času brez dotikov, kdaj zamenja tudi prijazen pozdrav trgovki v lokalni pekarni, pa kakšna lepa beseda poštarju, en SMS z lepimi pozdravi prijatelju in morda, dragi kavalirji, zloženo perilo na kar en navaden torek. Lepo je dobiti rože, še lepše jih podariti – vsak dan," sporoča zasedba, mi pa smo pevki Anji Pavlin ob tej priložnosti zastavili nekaj vprašanj.

Če menite, da je treba rože podariti vsak dan, zakaj ljudje rože kupujejo samo za 1. november, pa za dan žena in morda materinski dan, konec koncev so to "prazniki" iz nekih drugih časov?

V naši novi skladbi so rože mišljene kot prispodoba za male pozornosti, ki jih namenimo sočloveku – tistemu, ki nam je blizu, pa tudi mimoidočim, ki nam krojijo vsakdan. Ob dnevu žena izkazujemo svojo pripadnost, hvaležnost pripadnicam nežnejšega spola, jaz pa sem napev (Daješ mi rože ...) napisala Janu, on meni kitice. Morda gre za eno naših najbolj romantičnih skladb.

Zakaj se jih večina ljudi še vedno oklepa in jih ima za nekakšno rezervo, potuho, da tovrstnih pozornosti ni več, o čemer govorite v novi pesmi Daješ mi rože?

Skladba je izraz hvaležnosti, ljubezni. Za tiste ljudi, ki še vedno verjamejo v ljudi, v moč prijazne besede, sosedske pomoči, solidarnosti. Za vse "working class heroje", ki se po najboljših močeh trudijo, da bi v svojo skupnost prinašali dobro. In ni res, da teh pozornosti ni več, tudi kavalirstvo še ni izumrlo. Kanujčki skladbo podarjamo vsem dobrim ljudem , ki "rože" prinašajo vsak dan. 

Se ljudje majhnih stvari, ki sladijo življenje, v času, ki ga živimo, zavedamo bolj ali smo od vsega bombardiranja z vsem z vseh strani samo bolj otopeli?

Otopeli v eno in drugo stran – za veselje in žalost. Neko splošno apatičnost opažam. Tudi mene je ustvarjalno to vsaj za nekaj časa ustavilo. Medtem ko je Jan ustvarjalno vzcvetel. Različno deluje vsa ta situacija na posameznika, predvsem pa se mi zdi, da smo se iz nekega egocentričnega doživljanja sveta vkrcali na isto barko oziroma ugotovili, da smo na isti barki pravzaprav od vedno. Kar pa ni nujno slabo. To je bil povod za marsikatera združevanja, povezovanja.

Širjenje ljubezni je sicer lepa misel, a v časih "mehurčkov", ko so neposredni stiki in druženje prepovedani oz. odsvetovani, lahko to storimo na daleč, posredno, kar pač ne more nadomestiti prave stvari ... Kaj menite?

Povsem nadomestiti seveda ne, lahko pa občutno omili stisko ljudi. Zato se tudi glasbeniki poslužujemo vseh možnih kanalov, da bi vam ostali blizu, vas razveseljevali. Pa ne samo mi vas, tudi mi vas potrebujemo – še bolj! 

Gre za prvo skladbo z novega albuma. Lahko o njem izvemo kaj več?

Že pri samem ustvarjalnem procesu sem ugotovila, da so skladbe, ki jih pripravljamo za novi album, v večini presenetljivo svetle, pozitivne, optimistične – tako zvočno kot tudi tekstovno. Morda je to neka reakcija na situacijo, čeprav bi morda pričakovali nekaj povsem drugega. In ker ima virus že tako ali tako zelo dober PR, mu ne bomo še mi delali reklame. Kdaj pa lahko tudi mi pišemo o ljubezni, zvezdnem prahu in muziki za ples, pa o rožah – seveda! Album načrtujemo za naslednjo pomlad, predvsem je terminsko vse odvisno od tega, kdaj in kje ga bomo lahko predstavili v živo. Upamo, da doma v Novem mestu, na koncertu v Kulturnem centru Janeza Trdine, ki smo ga prestavili že dvakrat. Ampak v Tretje gre vendarle rado. Navsezadnje se je zaradi Tretjega, tistega čarobnega kanuja v meglicah pod novomeškimi mostovi, tudi vse začelo.