Tudi nadaljevanje ikonske kompilacije zveni izjemno

Zdi se, da nekatere stvari ostajajo večne. Z izidom antologijske kompilacije Rijeka-Paris-Texas (1987) se je tudi uradno utril prepoznavni reški rockovski zvok, ki je bil docela edinstven. V novovalovskem slogu je ta tudi po skoraj štirih desetletjih ohranil vpadljivo bohoto. Na izvorni kompilacijski izdaji Labinčan Massimo Savić sicer ni bil zastopan, a to kar na drugi del tega izjemno pomembnega glasbenega dokumenta prinaša Boris Štok, mnogim znan tudi le kot čuten crooner, je ravno srčika reminescece na zimzeleni izraz pokojnega hrvaškega pevca. Še bolj zanimiv in hkrati ključen zaznamek pa neomajno pritrjuje, da je celota dvojke, torej nadaljevanje zbirke Rijeka-Paris-Texas, vse, kar so si številni navdušenci nad ikonsko beograjsko zasedbo Ekaterina Velika v zadnjih desetletjih vedno želeli slišati oziroma poslušati. Tu sta krepki dve uri tovrstnega pop-rocka, še raje sodobne rock godbe. Zasedba Ministranti zveni suvereno vneseno, podobno kot (E)Katerina, medtem ko najbolj izpostavljeni duet Ther Siids v nekaj sekvencah izkušeno publiko, ter seveda tudi zvedavo mladež, čarobno preseli na koncert Sisters of Mercy. Resnično presenetljivo uživaška albumska sestavljenka.